Izbira prave (pre)hrane za mladička je je ena od ključnih stvari za njegov zdrav razvoj. Na trgu imamo ogromno ponudbe različnih vrst hrane, glede na življenjsko obdobje, zdravstveno stanje, vire proteinov itd. in največkrat se odločimo glede na priporočila po družbenih omrežjih, spleta, priporočila prijateljev, ki imajo psa, sorodnikov,… Vendar pa če enemu psu nekaj ustreza, ne pomeni, da bo tudi vašemu! Hrana je ena od stvari, ki se bo na zdravju pokazala DOLGOROČNO in ne na kratek rok.
Prvi tedni v novem domu
Na začetku (prvih nekaj tednov v novem domu pri vas) naj mladiček ostane na isti hrani, ki jo je jedel v leglu, četudi je le-ta slabe kvalitete. Nenadne spremembe v prehrani spremenijo črevesno mikrobioto, kar nemalokrat povzroča tudi nelagodje in bolečino v prebavilih – so dodaten stres za telo in običajno povzročijo prebavne težave, zato novo hrano uvajajte kasneje in postopoma.
Monotonost ali raznolikost?
Najboljša prehrana za mladičke vključuje raznolikost, da zadostimo vsem njihovim prehranskim potrebam, telo takrat spoznava različne surovine in snovi in se gradi imunski sistem. Kombinirajte suho hrano, mokro komercialno hrano, kuhano ali surovo hrano (ne vse v isti posodi, seveda 😊). Če izbirate komercialno hrano, priporočamo znamke, kot so Bodreek ali Wolf Bread. Zakaj je pomembno, da se spozna tudi s tovrstno prehrano? – V primeru hospitalizacij na veterini, varstva, potovanj, daljših izletov ipd., je mnogo lažje in bolj priročno hranjenje s komercialno suho in mokro hrano. Pa tudi vse veterinarske diete so tovrstne narave.
V kolikor imate pomisleke glede surove/kuhane prehrane, je dobrodošlo redno uvajanje mesnatih klobas, ki predstavljajo velik odstotek beljakovin za rast in zdrav razvoj mladička. Zagotovo pa bo imel vaš mladiček daleč največ koristi od sušene surove hrane, ki ohranja vsa hranila in nudi popoln obrok tudi v času izletov, počitnic, varstev, … ko ni dovolj časa za pripravo domačih obrokov ali želite vašemu mladičku ponuditi čim bolj naraven obrok.
Kaj pa ostanki od našega kosila?
Podobno kot velja za česen, je splet preplavljen z napačnimi informacijami, da so ostanki od kosila strogo prepovedani, celo škodljivi! Enake informacije lahko zasledite o česnu. Vendar pa je v resnici vse v količini (in obliki).
Vsi naši psi zadnjih 14 let že od mladička dobivajo ostanke od kosil, poslužujemo se tudi svežega česna ( od 6.meseca starosti dalje!) in še nihče do sedaj ni imel zaradi teh 2 komponent, zdravstvenih težav. Seveda pri vsaki stvari veljajo določene omejitve in zakonitosti – nikoli ne postrežemo TERMIČNO OBDELANIH KOSTI (pečenih, kuhanih) in pazimo na količino zaužitih ostankov, predvsem jedi, ki so zelo mastne in močno začinjene.
Primer: 2 žlici pire krompirja ali pest skuhanih testenin s paradižnikovo omako in koščki mesa, ki jo verjetno tudi kaj začinite, popražite na čebuli itd. pri 15kg mladiču, v osnovi, ne bi smelo predstavljati problema. Seveda pa je vsak pes individuum in najlažje ocenimo stanje, ko opazujemo svojega psa! Seveda pa lahko enaka količina navedenih sestavin povzroči težave pri mladičih majhnih pasem, zato so tam pravo merilo “čajne žličke”.
Tudi sama kuhinjska sol za pse ni strupena, saj jo potrebujejo za ustrezno delovanje telesnih funkcij enako kot človek, vendar pa v veliko manjši meri.
Študija potrjuje našo dolgoletno prakso, da imajo mladiči, ki niso hranjeni izključno s komercialno hrano, manjšo pojavnost atopijskega dermatitis – enega najpogostejših kožnih obolenj danes. Več o tem si lahko preberete tukaj.
Prav tako je dokazano, da uživanje neprocesirane, sveže hrane v mladosti zmanjšuje tveganje za vnetja ušes pri odraslih psih. Raziskava Univerze v Helsinkih pa je potrdila povezavo med prehrano mladičev in mladostnikov ter zdravjem črevesja v odrasli dobi, zlasti pri pojavu kronične enteropatije.
Vzroki za kronične enteropatije (CE) pri psih še vedno niso povsem poznani. V tej raziskavi so uporabili podatke iz spletne ankete DogRisk, ki vključujejo odgovore več tisoč finskih lastnikov psov o prehrani njihovih psov v različnih življenjskih obdobjih, boleznih in okoljskih dejavnikih.
Kako poteka prehrana v »naravi« pri prostoživečih psih?
Narava je tekom razvoja psa, poskrbela za to, da razvojno psu sledi tudi ustrezna prehrana. Kaj pa to pomeni v praksi?
Ko se mladički skotijo, so običajno brez zob, saj jih za sesanje mleka, ne potrebujejo. Nato jim v prvih nekaj tednih izraščajo ostri mlečni zobje, ki predstavljajo postopen prehod iz materinega mleka na izbljuvano hrano. Kar se nam zdi nagravžno, je psom popolnoma naravno. Hrano izbljuva mama in/ali drugi psi v skupini. Ta tip hrane ni več čisto mleko, saj vsebuje mehke koščke hrane, pomešane s sluzjo, prebavnimi encimi, slino odraslih psov, čigar bodoča prehrana bo tudi za mladičke v dotičnem okolju, ko odrastejo.
V tem vmesnem času občasno še vedno sesajo pri mami. Tako se mladički že takrat začnejo počasi prilagajati prehrani, ki prevladuje v njihovem okolju. Nekje od 3. meseca pa tudi do 8. meseca starosti (pri majhnih pasmah psov) pa izraščajo stalni zobje, mlečni pa izpadajo, kar predstavlja postopen prehod (zato tudi POSTOPOMA menjajo zobe) iz izbljuvane hrane na tršo hrano, ki jo bodo jedli tudi kot odrasli.
Pri hranjenju s suho komercialno hrano npr. briketi, predlagamo, da jih namakate v vodi ali še bolje, v kostni juhi, saj občutljivi mlečni zobje mladička niso dolgoročno prilagojeni za grizenje trdih briketov, četudi imajo “ostre iglice”. Mnogokrat se pri mladičkih zgdoi, da nekaj časa še jedo trde briketke, nato pa prenehajo jesti le-te in lastniki mislijo, da je kuža boln, v resnici pa je mnogokrat razlog samo (pre)trda hrana.
Tudi velikost briketkov je pomembna, še posebej pri manjših pasmah, ki se na začetku še trudijo treti le-te, nato pa sčasoma obupajo, saj jih zobje začnejo boleti in jedo le še, ko so sestradani. Lastniki mnogokrat zaključijo, da je mladiček izbirčen, saj mehkejšo hrano poje z zanosom, v resnici pa je obupal nad trdimi briketi. Posledično bo lačen, bolj razdražen, začel bo požirati stvari po tleh doma in na sprehodu, grizenje bo bolj intenzivno in pogosto, manj in slabše bo spal,…
Uvajanje novih vrst hrane
Pri uvajanju novih surovin naj poudarimo, da več kot 1 novo surovino na teden ni priporočljivo dodajati redni (pre)hrani. Že zato, da lažje spremljate, kaj telo vašega mladička dobro sprejema in kaj ne. Skozi različne surovine (kuhane, surove, sušene,…) se mladiček tudi uči o različnih teksturah, okusih in oblikah, saj se mladički učijo o svetu okoli sebe preko ust (zato morajo tudi vsako stvar preizkusiti v gobčku).
Prehranski dodatki – da ali ne?
Mladički pasem, ki niso ekstrem vzreje oz. nimajo specifičnih telesnih lastnosti, kot je zelo hitra rast kosti in hrustancev nog, ušes, pokončna ušesa, ipd., načeloma ne potrebujejo dodatkov, saj vsa hranila dobijo preko kakovostne in raznolike prehrane. V kolikor pa imate mladička s specifičnimi lastnostmi, izbirajte vedno prehranske dodatke na osnovi naravnih, rastlinskih sestavin.
Kaj pa žvečilke?
Mladički imajo tudi naravno potrebo po žvečenju, zato jim redno zagotovite kakovostne žvečilke. Ti pomagajo pri razvoju zob, masiranju dlesni, krepitvi žvekalnih mišic, sproščanju stresa in preprečevanju oz. zmanjševanju neželenega grizenja. Za začetek priporočamo kaj “mehkejšega” npr. dentalne palčke in postopen prehod na klasične sušene žvečilke ali surove mesnate kosti. Več o žvečilkah, si lahko preberete TUKAJ.
Na spodnjih slikah so navedeni primeri žvečilk za mladičke, ki niso zelo trde, a vseeno ohranjajo svoj prvoten namen.
Ne pozabite, da so mladički v obdobju hitre rasti, zato potrebujejo hrano, bogato s beljakovinami, maščobami, vitamini in minerali. Pri vseh pasmah mladičkov (še posebej pa pri hitro rastočih pasmah psov) priporočamo redno dodajanje kostne juhe in omake, saj skrbi za optimalen razvoj sklepov, imunski sistem, kožo in dlako.
Če niste prepričani, katera hrana je najboljša za vašega mladička, se posvetujte z nami.
Z uravnoteženo prehrano, rednimi obroki in kakovostnimi žvečkami boste poskrbeli za srečnega in zdravega mladička!
