Preverjena kvalitetaBrez kompromisov
Strokovno svetovanjeKarmen Grubelić, dr.vet.med.
Družinsko podjetjeKarmen in Anže

Kako pomagati pri prebavnih težavah psa?

Prebavne težave pri psih se lahko kažejo zelo različno – kot driska, mehko blato, zaprtje, bruhanje, napenjanje, vetrovi ali zmanjšan apetit. Nekatere prebavne motnje se pojavijo nenadoma in hitro izzvenijo, druge pa se ponavljajo ali trajajo dalj časa.

Vzroki segajo od prehitre menjave hrane in prehranskih napak do črevesnih zajedavcev, okužb, motenj prebave in kroničnih bolezni. Ker imajo lahko različne težave podobne simptome, je pomembno razumeti, kaj se dogaja s prebavili, in pravočasno prepoznati opozorilne znake.

Kaj storiti, ko ima pes prebavne težave? Pri sicer zdravem odraslem psu z blago, kratkotrajno prebavno motnjo lahko pomagajo ustrezna lahko prebavljiva prehrana, manjši obroki, dovolj vode in spremljanje počutja. Pri ponavljajočem se bruhanju, izraziti driski, zaprtju z bolečinami, krvi v blatu ali znakih dehidracije pa je potreben veterinarski pregled. Posebno previdnost zahtevajo mladiči, starejši psi in živali s kroničnimi boleznimi.

V nadaljevanju bomo pogledali najpogostejše prebavne težave pri psih, njihove možne vzroke, praktične načine ukrepanja ter vlogo prehrane, črevesne mikrobiote in prehranske podpore.

Najpogostejši vzroki prebavnih težav pri psih

  • Vzroki so lahko zelo različni, med najpogostejše pa sodijo:
  • nenadna sprememba hrane ali prehitro uvajanje nove hrane
  • zaužitje neprimerne hrane ali tujkov
  • okužbe z bakterijami, virusi ali paraziti
  • stres (selitev, potovanje, obisk veterinarja)
  • alergije ali intolerance na določene sestavine
  • neravnovesje črevesne mikrobiote

Raziskave so pokazale, da imajo psi z bolj raznoliko in uravnoteženo črevesno mikrobioto manj prebavnih težav in boljši imunski odziv (Frontiers in Veterinary Science, 2019) [1].

Znaki prebavnih težav pri psih

Čeprav je driska najpogostejši znak, lahko pes kaže tudi druge simptome:

Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki lahko ob uporabi v ustreznih količinah koristijo zdravju gostitelja. Vendar njihovi učinki niso enaki pri vseh psih in vseh prebavnih boleznih. Pomembni so predvsem izbrani bakterijski sev, odmerek in zdravstveno stanje živali.

Evropske veterinarske smernice ENOVAT iz leta 2024 pri psih z akutno drisko ne priporočajo rutinske uporabe vseh probiotikov, hkrati pa njihove uporabe tudi ne odsvetujejo na splošno. Raziskave namreč kažejo različne rezultate, zato koristi posameznega pripravka ne moremo samodejno pripisati vsem probiotičnim izdelkom. [1]

Pri izbiri je pomembno preveriti natančno označene mikroorganizme, njihovo količino in kakovost dokazov za konkretno uporabo.

Več o delovanju in izbiri primernih izdelkov preberite v člankih Probiotiki za pse in mačke in Kako izbrati kakovostne probiotike za psa.

Zaprtje pri psu: vzroki, simptomi in kako pomagati

Zaprtje oziroma konstipacija pomeni oteženo ali redkejše odvajanje blata, ki je pogosto trdo in suho. Pes se lahko večkrat postavi v položaj za odvajanje, se napenja, izloča le manjše količine blata ali pri odvajanju kaže bolečino.

Zakaj pride do zaprtja?

bolečine pri odvajanju, zmanjšano gibljivost črevesja ali mehanske ovire.

Pri samcih lahko k težavam prispeva tudi povečana prostata, pri starejših psih pa je treba pomisliti na spremljajoče bolezni. [4]

Praktični primer: starejši pes težko odvaja blato

Enajstletni pes se na sprehodu večkrat napenja, vendar izloči le majhne količine trdega blata. Skrbnik opaža tudi, da se pes težje premika in nerad počepne.

Vzrok ni nujno samo prehrana. Težave so lahko povezane tudi z bolečino, boleznimi sklepov ali spremembami v medeničnem predelu.

Če se pes neuspešno napenja, ima bolečine, bruha ali je izrazito utrujen, potrebuje hiter veterinarski pregled.

Pomembno je preveriti tudi, ali pes normalno urinira, saj je nezmožnost uriniranja nujno stanje.

Ali lahko vlaknine pomagajo pri zaprtju?

Določene vrste vlaknin lahko pomagajo uravnavati konsistenco blata in odvajanje. Toda več vlaknin ni vedno bolje.

Če je pes dehidriran, ima hudo zastajanje blata ali sum na zaporo prebavil, lahko samostojno dodajanje vlaknin težave poslabša.

Zato pri ponavljajočem se zaprtju najprej ugotovimo vzrok in šele nato prilagodimo prehrano.

Odvajal in klistirjev, namenjenih ljudem, ne uporabljamo brez veterinarskih navodil.

Pri nekaterih psih lahko slabše oblikovano blato prispeva k težavam z naravnim praznjenjem analnih vrečk. Vendar drsanje z zadnjico po tleh, pretirano lizanje in nelagodje v predelu zadnjika niso vedno posledica polnih analnih žlez. Več o vzrokih, simptomih in možnostih preprečevanja težav si lahko preberete v našem samostojnem članku o analnih žlezah pri psu.

Bruhanje pri psu: kdaj je lahko nevarno?

Bruhanje je aktiven proces, pri katerem pes izloči vsebino želodca ali začetnega dela tankega črevesa. Pred bruhanjem pogosto opazimo slinjenje, slabost, nemir in trebušne kontrakcije.

Pomembno ga je razlikovati od regurgitacije, pri kateri se vsebina iz požiralnika vrača bolj pasivno, praviloma brez izrazitega napenjanja trebušnih mišic.

Bruhanje lahko povzročijo prehranske napake, vnetje prebavil, tujki, pankreatitis in številne druge bolezni. [5]

Praktični primer: pes zjutraj bruha rumeno tekočino

Pes občasno zgodaj zjutraj izbruha manjšo količino rumenkaste tekočine, nato pa normalno je in se vede povsem običajno.

Rumenkasta barva je lahko posledica prisotnosti žolča, vendar sama po sebi ne pojasni vzroka bruhanja. Včasih je težava povezana z daljšim obdobjem brez hrane, lahko pa obstajajo tudi drugi vzroki.

Če se bruhanje ponavlja, je potreben veterinarski pregled. Veterinar lahko glede na ugotovitve priporoči prilagoditev obrokov ali dodatne preiskave.

Kdaj je bruhanje nujno stanje?

Takojšen pregled je potreben, če pes večkrat bruha, ne more zadržati vode, ima močne bolečine, krvavo izbruhano vsebino ali izrazito napet trebuh.

Posebej nevarni so neuspešni poskusi bruhanja ob povečanem trebuhu, saj lahko opozarjajo na zasuk želodca.

Kdaj je bruhanje nujno stanje?

Takojšen pregled je potreben, če pes večkrat bruha, ne more zadržati vode, ima močne bolečine, krvavo izbruhano vsebino ali izrazito napet trebuh.

Posebej nevarni so neuspešni poskusi bruhanja ob povečanem trebuhu, saj lahko opozarjajo na zasuk želodca.

Napenjanje in vetrovi pri psu: zakaj nastajajo?

Nastajanje plinov je normalen del prebavnih procesov. Plini v prebavilih nastajajo zaradi požiranja zraka in fermentacije določenih prehranskih sestavin, predvsem v debelem črevesu.

Pogostejše napenjanje je lahko povezano s hitrim požiranjem hrane, spremembo prehrane, večjim vnosom določenih fermentabilnih vlaknin ali motnjami prebave in absorpcije.

Praktični primer: pes ima po večernem obroku izrazite vetrove

Pes ima skoraj vsak večer neprijetne vetrove. Skrbnik ugotovi, da je pred kratkim začel dobivati nove priboljške, ki vsebujejo več stročnic.

V takšnem primeru je smiselno pregledati celotno prehrano, vključno s priboljški, žvečilkami in ostanki hrane z mize.

Če se težave pojavijo po uvedbi novega izdelka, lahko po premišljeni prehranski prilagoditvi spremljamo, ali se stanje izboljša.

Kaj pa dodatki proti napenjanju?

Nekateri prehranski dodatki vsebujejo mineralne sestavine, kot je klinoptilolit oziroma določena oblika zeolita, ki ima adsorptivne in ionskoizmenjevalne lastnosti.

Primer takšne dopolnilne krmne mešanice je GigiVet Anti Fart & Intestinal Health, ki zelo hitro pomaga pri vetrovih.

Toda lastnosti sestavine same po sebi še ne dokazujejo, da bo končni izdelek odpravil napenjanje pri vsakem psu. Pomembneje je ugotoviti, zakaj plini nastajajo.

Pri bolečem ali izrazito napetem trebuhu, posebej če pes neuspešno poskuša bruhati, je potreben takojšen veterinarski pregled.

Kaj lahko naredimo doma pri blagih prebavnih težavah?

Pri sicer zdravem odraslem psu z blago, kratkotrajno prebavno motnjo, ki je živahen, normalno pije in nima drugih opozorilnih znakov, lahko najprej poskrbimo za nekaj osnovnih ukrepov.

1. Zagotovimo svežo vodo

Pes mora imeti ves čas dostop do sveže pitne vode. Pri driski in bruhanju se lahko poveča izguba vode in elektrolitov, kar povečuje tveganje za dehidracijo.

Če pes večkrat bruha, ne more zadržati vode, postaja oslabel ali kaže znake dehidracije, potrebuje veterinarsko pomoč. [2]

2. Prilagodimo prehrano

Pri nezapletenih prebavnih motnjah lahko veterinar priporoči lahko prebavljivo, popolno gastrointestinalno dieto.

Hrano je pogosto smiselno ponuditi v več manjših obrokih. Dolgotrajno stradanje ni priporočljiv splošen pristop, zlasti ne pri mladičih in bolnih psih.

Doma pripravljeni obroki, na primer kuhano pusto meso z ustreznim lahko prebavljivim virom ogljikovih hidratov, so lahko v posameznih primerih kratkotrajna rešitev po strokovnem nasvetu. Takšni obroki praviloma niso popolni in uravnoteženi za daljše hranjenje.

3. Začasno omejimo prehranske novosti

Med prebavno motnjo ni priporočljivo hkrati uvajati več novih vrst hrane, priboljškov in prehranskih dodatkov.

Če spremenimo preveč dejavnikov, težko ugotovimo, kaj je vplivalo na izboljšanje ali poslabšanje.

4. Prehransko podporo izberemo glede na težavo

Različne prehranske sestavine imajo različne lastnosti, zato ni vsak dodatek primeren za vsako prebavno težavo.

Nekatera dopolnilna krmila vsebujejo mineralne adsorbente, ki lahko na svojo površino vežejo določene snovi. Primer izdelka s kaolinitno glino je GigiVet Stomach Support & Diarrhea Stop.

Pri občutljivi prebavi so zanimive tudi različne vrste prehranskih vlaknin in rastlinskih sestavin. Med takšne dopolnilne krmne mešanice spada BioFunction8.

Pomembno je razlikovati med lastnostmi posameznih sestavin in klinično dokazanim učinkom končnega izdelka. Prehranski dodatki niso nadomestilo za zdravljenje vzroka prebavne težave, njihova uporaba pa mora biti prilagojena zdravstvenemu stanju psa.

5. Spremljamo simptome

Zabeležimo, kdaj so se težave pojavile, kakšno hrano je pes jedel, kako pogosto odvaja blato ali bruha ter ali se je spremenilo njegovo počutje.

Če se simptomi ponavljajo ali poslabšujejo, je smiselno poiskati veterinarsko pomoč.

Več o ukrepih pri driski, vrstah driske in prehrani med okrevanjem preberite v našem podrobnem vodniku o driski pri psu.

Dehidracija pri psu: kako prepoznamo opozorilne znake?

Driska in bruhanje lahko povzročita povečano izgubo vode in elektrolitov.

Če pes izgubljene tekočine ne more nadomestiti, lahko pride do dehidracije, ki v hujših primerih vpliva na krvni obtok in delovanje organov.

Možni znaki dehidracije

  • Suhe ali lepljive dlesni.
  • Zmanjšana živahnost in izrazita utrujenost.
  • Udrte oči (napredovala dehidracija).
  • Manj pogosto uriniranje.
  • Šibkost in slabše splošno počutje.

Preizkus kožne gube ni dovolj zanesljiv kot edini pokazatelj hidracije, predvsem pri starejših, zelo suhih psih ali debelih psih.

Praktični primer: Pes ima večkratno vodeno drisko, bruha tudi po pitju vode in postaja utrujen. Takšen pes potrebuje takojšen veterinarski pregled, saj bo morda potreboval nadomeščanje tekočine in elektrolitov.

Prehranski dodatki za prebavo ne nadomeščajo tekočinske terapije pri pomembni dehidraciji. [2]

Prebavne težave pri mladičih in starejših psih

Starost psa pomembno vpliva na tveganja, povezana s prebavnimi motnjami.

Driska in bruhanje pri pasjih mladičih

Pasji mladiči lahko zaradi manjše telesne mase hitreje dehidrirajo. Zelo mladi in drobni mladiči imajo tudi manjše energijske rezerve, zato je pri daljši neješčnosti ali hudi bolezni možno tveganje za hipoglikemijo.

Med pomembnimi vzroki prebavnih motenj pri mladičih so prehranske spremembe, zajedavci in okužbe.

Posebej nevarna je parvoviroza. Povzroča lahko izrazito utrujenost, bruhanje, drisko in hitro poslabšanje stanja. [6]

Praktični primer: Trimesečni mladič ima vodeno drisko, zavrača hrano in je manj igriv kot običajno. V takšnem primeru je potreben takojšen posvet z veterinarjem. Ni primerno čakati več dni ali preizkušati različnih dodatkov namesto pregleda.

Prebavne težave pri starejših psih

Pri starejših psih lahko driska, bruhanje, zaprtje in izguba apetita spremljajo tudi bolezni ledvic, jeter, trebušne slinavke ali drugih organov.

Pomembno je preveriti tudi zdravila, ki jih pes prejema, ter morebitne spremembe telesne teže in žeje.

Praktični primer: Dvanajstletni pes ima že dva tedna občasno mehko blato, več pije in izgublja telesno težo. Takšnega stanja ne smemo pripisati zgolj starosti ali občutljivemu želodcu.

Potreben je veterinarski pregled, ki lahko vključuje laboratorijske preiskave, pregled blata in druge diagnostične postopke.

Kdaj mora pes zaradi prebavnih težav k veterinarju?

Prebavne težave niso vedno nenevarne. Veterinarska pomoč je posebej pomembna, kadar se simptomi stopnjujejo ali vplivajo na splošno stanje psa.

Takojšnja veterinarska pomoč je potrebna ob:

  • izrazitih bolečinah ali močno napetem trebuhu;
  • ponavljajočih se neuspešnih poskusih bruhanja;
  • kolapsu, hudi oslabelosti ali znakih šoka;
  • črnem, katranastem blatu ali obilni krvavi driski;
  • ponavljajočem se bruhanju z nezmožnostjo zadrževanja vode;
  • sumu na zaužitje strupa ali tujka;
  • izrazitih znakih dehidracije.

Nenadno napet trebuh, nemir in neuspešno siljenje na bruhanje lahko opozarjajo na zasuk želodca, ki je življenjsko ogrožajoče stanje.

Veterinarja je treba hitro kontaktirati tudi pri mladičih z drisko, starejših ali kronično bolnih psih z novimi simptomi ter kadar se bruhanje, driska ali zaprtje ponavljajo oziroma ne izboljšujejo.

Pomembno: če se pes napenja in ne more urinirati, gre lahko za zaporo sečil, ki zahteva nujno veterinarsko obravnavo.

Kako dolgoročno podpiramo zdravo prebavo psa?

Zdrava prebava je rezultat usklajenega delovanja prebavil, primerne prehrane, črevesne mikrobiote in splošnega zdravstvenega stanja.

Najpomembnejši dolgoročni ukrepi vključujejo:

  • Popolno in uravnoteženo prehrano, prilagojeno starosti, aktivnosti in zdravstvenemu stanju psa.
  • Postopno menjavo hrane, zlasti pri psih z občutljivo prebavo.
  • Stalen dostop do sveže vode in spremljanje hidracije.
  • Ustrezno preprečevanje in diagnostiko črevesnih zajedavcev glede na življenjski slog in tveganje.
  • Spremljanje telesne teže, blata in apetita, predvsem pri starejših psih.
  • Premišljeno uporabo prehranskih dodatkov, kadar obstaja jasen razlog za njihovo vključitev.
  • Pravočasen veterinarski pregled, kadar se prebavne težave ponavljajo.

Pri psih s kroničnimi črevesnimi težavami ima lahko posebej pomembno vlogo ustrezno načrtovan prehranski preizkus. Strokovne smernice ACVIM iz leta 2026 poudarjajo prehransko obravnavo kot pomemben del zdravljenja kroničnih vnetnih enteropatij. [3]

Zaključek

Prebavne težave pri psih vključujejo veliko več kot samo drisko. Zaprtje, bruhanje, napenjanje in spremembe apetita imajo lahko različne vzroke, zato je pomembno, da jih obravnavamo individualno.

Pri blagih, kratkotrajnih težavah lahko pogosto pomagajo primerni prehranski ukrepi, zadostna hidracija in spremljanje počutja. Pri resnejših ali ponavljajočih se simptomih pa je treba ugotoviti osnovni vzrok.

Vlaknine, probiotiki, rastlinske in druge prehranske sestavine imajo lahko v določenih primerih dopolnilno vlogo, vendar niso nadomestilo za ustrezno veterinarsko oskrbo.

Cilj ni samo začasno izboljšati prebavnih simptomov, temveč dolgoročno podpirati zdravje in dobro počutje psa.

Strokovni viri in literatura:

[1] Jessen LR in sod. (2024). European Network for Optimization of Veterinary Antimicrobial Therapy (ENOVAT) guidelines for antimicrobial use in canine acute diarrhoea. The Veterinary Journal, 307, 106208.
https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/39074542/

[2] Cornell University College of Veterinary Medicine. Diarrhea – Riney Canine Health Center. Veterinarsko gradivo o vzrokih driske, domači oskrbi in opozorilnih znakih.
https://www.vet.cornell.edu/departments-centers-and-institutes/riney-canine-health-center/canine-health-topics/diarrhea

[3] Heilmann RM in sod. (2026). ACVIM-endorsed statement: Consensus statement and systematic review on guidelines for the diagnosis and treatment of chronic inflammatory enteropathy in dogs. Journal of Veterinary Internal Medicine, 40(1), aalaf017.
https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC12881957/

[4] Merck Veterinary Manual. Constipation, Obstipation, and Megacolon in Small Animals.
https://www.merckvetmanual.com/digestive-system/diseases-of-the-large-intestine-in-small-animals/constipation-obstipation-and-megacolon-in-small-animals

[5] Merck Veterinary Manual. Vomiting in Dogs.
https://www.merckvetmanual.com/dog-owners/digestive-disorders-of-dogs/vomiting-in-dogs

[6] Merck Veterinary Manual. Canine Parvovirus Infection (Parvoviral Enteritis in Dogs).
https://www.merckvetmanual.com/digestive-system/infectious-diseases-of-the-gastrointestinal-tract-in-small-animals/canine-parvovirus-infection-parvoviral-enteritis-in-dogs

Viri podpirajo splošne veterinarske informacije in ne pomenijo dokazane učinkovitosti posameznih komercialnih prehranskih dodatkov.

Dodaj odgovor
Svetovanje veterinarke Karmen Grubelić, dr.vet.med. - strokovno svetovanje pri nakupu
Brezplačna dostava nad 49 € Hitra dostava na dom, običajno že v 1-3 dneh!
Družinsko podjetje Partnerja v življenju in družinskem podjetju Pasja Univerza
Darilo ob nakupu nad 150 € Ob vsakem nakupu nad 150 € prejmete tudi darilo