Epileptični napad pri psu se lahko začne brez opozorila. Pes lahko nenadoma pade na tla, otrpne, začne trzati z nogami, se močno slini ali se ne odziva na okolico. Pri nekaterih psih pa je napad precej manj očiten in ga lahko opazimo le kot nenavadno strmenje, trzanje obraza ali nenadne spremembe vedenja.
Za skrbnika je tak dogodek razumljivo zelo stresen. V tistem trenutku pa je najpomembneje vedeti tri stvari: poskrbite za varnost psa, izmerite trajanje napada in mu med napadom ničesar ne dajajte v gobec.
Napad, ki traja približno pet minut ali dlje, več napadov v kratkem času, sum na zastrupitev ali nenormalno okrevanje psa zahtevajo hitro veterinarsko pomoč.
Pomembno je tudi vedeti, da en epileptični napad še ne pomeni nujno, da ima pes epilepsijo. Napad je lahko povezan z različnimi stanji – od presnovnih težav in zastrupitve do bolezni možganov.
Kako izgleda epileptični napad pri psu?
Ko pomislimo na epileptični napad, si običajno predstavljamo psa, ki leži na tleh in se močno trese. Toda vsi napadi niso tako izraziti.
Pri močnejšem napadu lahko pes:
- nenadoma izgubi ravnotežje in pade,
- otrpne,
- ritmično trza z nogami,
- izvaja gibe, podobne teku ali plavanju,
- premika čeljust,
- se močno slini,
- se ne odziva na okolico,
- nenadzorovano urinira ali odvaja blato.
Obstajajo pa tudi manj izraziti napadi. Pri teh lahko opazimo samo trzanje določenega dela obraza ali telesa, ponavljajoče se gibe, strmenje v prazno ali nenavadno vedenje.
Prav zaradi različnih oblik ni vsak dogodek, ki je videti kot epileptični napad, dejansko epileptični napad.
Kaj se s psom dogaja med epileptičnim napadom?
Epileptični napad je povezan z nenormalno električno aktivnostjo v možganih. Ta za kratek čas zmoti njihovo normalno delovanje, zato lahko pride do sprememb gibanja, vedenja, zaznavanja ali zavesti.
Napad je torej znak oziroma dogodek, ne diagnoza vzroka.
To je pomembna razlika.
Pes lahko doživi napad zaradi epilepsije, vendar obstajajo tudi številni drugi možni razlogi. Zato veterinar po napadu ne ugotavlja samo, ali je pes imel napad, ampak predvsem zakaj je do njega prišlo.
Pes ima epileptični napad – kaj narediti?
Če napad vidite prvič, je lahko situacija zelo stresna. Poskusite se osredotočiti na nekaj preprostih korakov.
Takoj vključite časovnik
Ena najpomembnejših informacij za veterinarja je trajanje napada.
Ne zanašajte se samo na občutek. Med stresnim dogodkom se lahko ena minuta zdi veliko daljša.
Takoj ko opazite začetek napada, vključite časovnik na telefonu.
Zaščitite psa pred poškodbami
Psa ne poskušajte držati na mestu.
Namesto tega preverite okolico in, če lahko to storite varno, odstranite predmete, ob katere bi se lahko udaril.
Posebej nevarni so:
- stopnice,
- ostri robovi,
- voda oziroma bazen,
- težki predmeti,
- promet in druge nevarnosti v okolici.
Ne segajte psu v gobec
To je eno najpomembnejših pravil.
Pes med epileptičnim napadom ne bo pogoltnil svojega jezika.
Ne poskušajte mu izvleči jezika in mu v gobec ne vstavljajte rok, žlice, krpe, hrane, vode ali drugih predmetov.
Med napadom nima normalnega nadzora nad čeljustjo in vas lahko nehote močno ugrizne.
Zmanjšajte hrup in dogajanje
Če je mogoče, naj bo okolica mirna.
Umaknite druge živali in ljudi, zmanjšajte glasne zvoke in psu omogočite čim varnejši prostor.
Posnemite napad, če lahko to storite varno
Kratek videoposnetek je lahko veterinarju zelo koristen.
Dogodki, kot so omedlevica, tresenje, nekatere motnje gibanja in druge nevrološke težave, so lahko na prvi pogled podobni epileptičnemu napadu.
Videoposnetek lahko veterinarju pomaga razumeti, kaj se je dejansko zgodilo.
Varnost pa ima vedno prednost pred snemanjem.
Česa NE smete narediti med epileptičnim napadom?
Zapomnite si predvsem naslednje:
Kaj se zgodi po epileptičnem napadu?
Ko se krči končajo, pes ni nujno takoj spet »normalen«.
Sledi lahko obdobje okrevanja, v katerem je pes:
- zmeden,
- dezorientiran,
- nemiren,
- izčrpan,
- nestabilen pri hoji,
- nenavadno lačen ali žejen,
- prestrašen oziroma občutljiv na okolico.
Takšno vedenje je lahko za skrbnika presenetljivo, saj je sam napad že končan.
Psu omogočite miren in varen prostor. Bodite previdni pri približevanju obrazu in gobcu, saj lahko zmeden pes reagira drugače kot običajno.
Opazujte tudi, koliko časa potrebuje, da se vrne v svoje običajno stanje, in podatek zabeležite.
Kdaj je epileptični napad pri psu nujno stanje?
Posebej pomembno je prepoznati situacije, ko ni primerno samo čakati in opazovati.
TTakoj poiščite veterinarsko pomoč, če:
- posamezen epileptični napad traja 5 minut ali dlje,
- se pojavita dva ali več zaporednih napadov, med katerimi pes ne pride normalno k sebi,
- ima pes tri ali več posameznih napadov v 24 urah,
- sumite, da je zaužil strupeno snov,
- je bil pred napadom močno pregret,
- je utrpel poškodbo glave,
- ima težave z dihanjem,
- se njegovo stanje po napadu ne izboljšuje,
- se pojavijo izrazite ali dolgotrajne nevrološke težave.
Napad, ki traja 5 minut ali dlje, oziroma ponavljajoči se napadi brez normalnega okrevanja med njimi lahko pomenijo status epilepticus, ki je življenjsko nevarno urgentno stanje.
Več posameznih napadov v 24 urah imenujemo serijski oziroma skupinski (cluster) napadi. Tudi v takšnem primeru je potrebna hitra veterinarska obravnava, saj se lahko stanje stopnjuje.
Kaj pa, če je bil to prvi epileptični napad?
Tudi prvi epileptični napad pri psu je razlog za veterinarsko oceno, čeprav se pes po dogodku zdi povsem normalen.
Veterinar mora presoditi, ali je potrebna nadaljnja diagnostika in ali obstaja možen vzrok, ki zahteva zdravljenje.
Zakaj ima pes epileptični napad?
Na to vprašanje ni enega samega odgovora.
Pri nekaterih psih gre za epilepsijo. Pri drugih je napad posledica dogajanja drugje v telesu ali bolezni, ki vpliva na možgane.
Možne vzroke je zato bolj smiselno razdeliti v skupine kot pa iskati en sam »sprožilec«.
1. Težava je lahko zunaj možganov
Možgani za normalno delovanje potrebujejo zelo natančno uravnoteženo notranje okolje.
Če se to ravnovesje močno poruši, se lahko pojavijo tudi napadi.
Prenizek krvni sladkor
Močno znižanje krvnega sladkorja oziroma hipoglikemija lahko povzroči šibkost, tresenje, zmedenost, nestabilnost in v težjih primerih tudi napade.
Posebej ranljivi so lahko določeni zelo mladi psi, bolni psi in psi, ki prejemajo inzulin.
Bolezni jeter ali ledvic
Hude motnje v delovanju jeter ali ledvic lahko povzročijo kopičenje odpadnih snovi in porušijo kemično ravnovesje v telesu. Takšne spremembe lahko vplivajo na normalno delovanje možganov in posledično privedejo do epileptičnega napada.
Napade lahko povzročijo tudi nenormalne vrednosti elektrolitov, med drugim natrija, kalcija in magnezija.
Ker pri takšnih primerih težava ne izvira neposredno iz možganov, temveč je posledica motnje drugje v telesu, jih pogosto označujemo kot reaktivne epileptične napade.
Motnje elektrolitov
Spremembe koncentracij pomembnih snovi, kot so natrij, kalcij in drugi elektroliti, lahko vplivajo na delovanje živčnega sistema.
Prav zato so krvne preiskave pogosto eden prvih korakov pri iskanju vzroka napada.
2. Pes je lahko zaužil strupeno snov
Nenaden pojav tresenja, krčev ali napada pri sicer zdravem psu lahko vzbudi tudi sum na zastrupitev.
Psi lahko zaužijejo nevarne snovi doma, na vrtu ali med sprehodom.
Veterinarju takoj povejte, če obstaja možnost zaužitja:
- čokolade,
- izdelka s ksilitolom,
- večje količine kofeina,
- zdravil za ljudi,
- pesticidov,
- sredstev proti škodljivcem,
- drugih gospodinjskih ali vrtnih kemikalij,
- neznane snovi na sprehodu.
Če sumite na zastrupitev, ne čakajte, da se pojavijo dodatni simptomi.
Takoj kontaktirajte veterinarja.
Bruhanja ne izzivajte sami, razen če vam to izrecno naroči veterinar.
3. Vzrok je lahko v možganih
V nekaterih primerih so epileptični napadi posledica bolezni ali sprememb, ki neposredno prizadenejo možgane.
Med možnimi vzroki so:
- tumorji,
- vnetja,
- določene okužbe,
- žilne spremembe,
- razvojne nepravilnosti,
- poškodbe možganov,
- druge strukturne spremembe.
Takšne težave so še posebej pomembne pri psu, pri katerem se skupaj z napadi pojavljajo drugi nevrološki znaki.
To so lahko na primer spremembe:
- ravnotežja,
- koordinacije,
- vida,
- hoje,
- vedenja.
Tudi starost, pri kateri se napadi prvič pojavijo, je za veterinarja pomemben podatek.
4. Epilepsija pri psu
Pri delu psov ponavljajoči se napadi niso posledica zastrupitve ali druge očitne bolezni, temveč epilepsije.
Epilepsija in epileptični napad nista ista stvar.
Epileptični napad je posamezen dogodek. Epilepsija pa pomeni trajnejšo nagnjenost možganov k pojavljanju epileptičnih napadov.
Diagnoze zato ni mogoče postaviti samo na podlagi tega, da je imel pes en napad.
Veterinar pri diagnosticiranju upošteva zgodovino napadov, starost psa, klinični in nevrološki pregled ter rezultate preiskav.
5. Zdravila lahko vplivajo na pojav napadov
Če pes prejema zdravila, je pomembno, da veterinar ve za vse pripravke, ki jih uporabljate.
To vključuje:
- zdravila na recept,
- zdravila brez recepta,
- določena prehranska dopolnila,
- pripravke proti zajedavcem in druge izdelke.
Če se je napad pojavil po uvedbi novega zdravila ali spremembi terapije, to omenite veterinarju.
Predpisanega zdravila pa ne prenehajte dajati samovoljno.
Kaj če pes že jemlje zdravila proti epileptičnim napadom?
Pri psu, ki prejema antiepileptično terapijo, je zelo pomembna doslednost.
Zdravila je treba dajati po urniku, ki ga je določil veterinar.
Izpuščen odmerek, večja zamuda ali nenadna prekinitev zdravljenja lahko vplivajo na nadzor napadov.
Pomaga, če:
- nastavite dnevni alarm,
- zdravila dajete vedno ob podobnem času,
- pravočasno naročite novo zalogo,
- vodite evidenco odmerkov.
Če ste odmerek pozabili, ne podvojite naslednjega odmerka na lastno pest. Za navodila se obrnite na veterinarja.
Ali lahko stres sproži epileptični napad pri psu?
Pri nekaterih psih z nagnjenostjo k napadom lastniki opažajo povezavo med napadi in določenimi dogodki.
Mednje lahko sodijo:
- izrazit stres,
- močno vznemirjenje,
- potovanja,
- spremembe okolja,
- obisk veterinarja,
- bivanje v pasjem hotelu,
- spremembe dnevne rutine,
- motnje spanja.
Vendar je pomembna previdnost pri sklepanju.
Če je pes dobil napad po stresnem dogodku, to še ne dokazuje, da je bil stres vzrok napada.
Veliko bolj pomemben je ponavljajoč se vzorec.
Če se napadi večkrat pojavljajo v podobnih okoliščinah, te informacije zabeležite in jih pokažite veterinarju.
Vročina, aktivnost in epileptični napadi
Posebej moramo ločiti običajno toplo vreme od nevarnega pregrevanja.
Vročinski udar je urgentno zdravstveno stanje.
Močno povišana telesna temperatura lahko prizadene številne organe, vključno z živčnim sistemom, in v težkih primerih povzroči kolaps, tresenje ali napade.
V vročem vremenu zato omejite intenzivno telesno aktivnost, zagotovite dovolj vode in sence ter psa nikoli ne puščajte v zaprtem avtomobilu.
Če sumite na vročinski udar, poiščite nujno veterinarsko pomoč.
Dnevnik epileptičnih napadov: kaj si zapisati?
Če je imel pes več kot en napad, je dnevnik lahko izjemno koristen.
Namesto da poskušate čez nekaj tednov vse priklicati iz spomina, po vsakem dogodku zabeležite:
Datum in uro
Kdaj se je napad zgodil?
Trajanje
Koliko časa je trajal?
Opis dogodka
Je pes padel? Je bil pri zavesti? Je trzal z vsemi nogami ali samo z določenim delom telesa?
Dogajanje pred napadom
Je spal, jedel, tekel, potoval ali doživel stresen dogodek?
Zdravila
Kdaj je prejel zadnji odmerek? Je bil kateri odmerek izpuščen ali zamujen?
Nove snovi
Je dobil novo zdravilo, prehransko dopolnilo ali drug pripravek?
Možna zastrupitev
Je lahko prišel do hrane, zdravil ali kemikalij, ki jih običajno nima na dosegu?
Okrevanje
Kako se je vedel po napadu in koliko časa je trajalo, da se je vrnil v normalno stanje?
Video
Če imate posnetek, ga shranite za veterinarja.
Tak dnevnik lahko sčasoma pokaže vzorce, ki jih po spominu težko opazimo.
Kaj bo veterinar želel vedeti?
Ko psa pripeljete na pregled, poskusite čim natančneje opisati dogodek.
Koristno je povedati:
- kdaj se je zgodil,
- koliko časa je trajal,
- kako se je začel,
- kako se je pes vedel med napadom,
- kako je okreval,
- ali je že kdaj imel podoben dogodek,
- katera zdravila in dodatke prejema,
- ali je lahko prišel v stik s strupeno snovjo,
- ali je bil pred kratkim bolan ali poškodovan.
Če imate videoposnetek, ga pokažite veterinarju.
Katere preiskave lahko potrebuje pes?
Preiskave so odvisne od starosti psa, njegove zdravstvene zgodovine, kliničnih znakov in značilnosti napadov.
Veterinar lahko začne s kliničnim pregledom ter preiskavami krvi in urina.
Z njimi je mogoče iskati težave, kot so motnje krvnega sladkorja, elektrolitov ter delovanja jeter in ledvic.
Pri nekaterih psih je potrebna nadaljnja nevrološka diagnostika.
Če obstaja sum na bolezen možganov ali vzrok napadov po osnovnih preiskavah ostaja nepojasnjen, lahko veterinar predlaga pregled pri veterinarskem nevrologu ter naprednejše preiskave, na primer magnetno resonanco (MRI) ali pregled cerebrospinalne tekočine.
Vsak pes teh preiskav ne potrebuje.
Prvi epileptični napad pri mladem in starejšem psu
Starost, pri kateri se napadi prvič pojavijo, je pomemben del diagnostične slike.
Pri zelo mladem psu lahko veterinar razmišlja o drugačnem naboru možnih vzrokov kot pri starejšem psu, ki prvič doživi napad.
Pri starejšem psu so še posebej pomembni morebitni dodatni znaki, kot so:
- sprememba osebnosti ali vedenja,
- težave z ravnotežjem,
- kroženje,
- spremembe vida,
- nenavadna hoja,
- slabša koordinacija.
Zato novega napada pri starejšem psu ne pripisujte samodejno »starosti«.
Je vsako tresenje psa epileptični napad?
Ne.
Tresenje psa in epileptični napad nista nujno ista stvar.
Pes se lahko trese zaradi mraza, strahu, bolečine, slabosti ali drugih zdravstvenih težav.
Tudi omedlevica in nekatere motnje gibanja lahko na prvi pogled spominjajo na napad.
Pomembni so način začetka dogodka, odzivnost psa, vrsta gibov ter njegovo vedenje pred dogodkom in po njem.
Če niste prepričani, dogodek varno posnemite in videoposnetek pokažite veterinarju.
Kako zmanjšati tveganje pri psu, ki ima napade?
Vseh epileptičnih napadov ni mogoče preprečiti.
Lahko pa zmanjšate nekatera tveganja in veterinarju olajšate spremljanje bolezni.
Koristno je:
- zdravila dajati natančno po navodilih,
- vzdrževati čim bolj reden dnevni ritem,
- preprečevati dostop do zdravil in strupenih snovi,
- paziti na pregrevanje,
- spremljati spremembe zdravstvenega stanja,
- voditi dnevnik napadov,
- hoditi na priporočene veterinarske kontrole.
Če opazite, da se pogostost, trajanje ali intenzivnost napadov spreminja, se posvetujte z veterinarjem.
Hiter pregled: kaj storiti ob epileptičnem napadu pri psu?
Če si iz celotnega članka zapomnite samo nekaj stvari, naj bodo to naslednje:
Pogosta vprašanja o epileptičnih napadih pri psih
Kaj narediti, ko ima pes epileptični napad?
Merite trajanje napada in poskrbite, da se pes ne poškoduje. Odstranite nevarne predmete, vendar ga ne držite na silo in mu ne segajte v gobec. Če je mogoče varno, napad posnemite. Pri dolgotrajnem ali ponavljajočem se napadu poiščite nujno veterinarsko pomoč.
Koliko časa traja epileptični napad pri psu?
Trajanje napadov je različno. Napad, ki traja približno pet minut ali dlje, predstavlja nujno stanje. Prav tako je nujno ukrepanje potrebno pri več zaporednih napadih, zlasti če pes med njimi ne okreva normalno.
Ali lahko pes med epileptičnim napadom pogoltne jezik?
Ne. Psu zato med napadom ne segajte v gobec in ne poskušajte držati njegovega jezika. Zaradi nenadzorovanega gibanja čeljusti vas lahko nehote ugrizne.
Kdaj je epileptični napad pri psu nevaren?
Nujno veterinarsko pomoč poiščite, če napad traja približno pet minut ali dlje, če se pojavi več napadov v kratkem času, če pes med napadi ne okreva normalno ali če sumite na zastrupitev, vročinski udar ali poškodbo glave. Tudi po prvem epileptičnem napadu je priporočljiva veterinarska ocena.
Ali lahko stres povzroči epileptični napad pri psu?
Pri nekaterih psih, ki so že nagnjeni k napadom, lahko lastniki opazijo povezavo s stresom, vznemirjenjem ali spremembami rutine. Posamezen dogodek še ne dokazuje vzročne povezave, zato je koristno spremljati ponavljajoče se vzorce.
Ko pes prvič doživi epileptični napad, je najpomembneje pravilno ukrepati in nato ugotoviti, zakaj se je napad pojavil.
Epileptični napad namreč ni vedno isto kot epilepsija. V ozadju so lahko presnovne motnje, zastrupitev, bolezni možganov, poškodbe ali druga zdravstvena stanja.
Med napadom psa zaščitite pred poškodbami, merite čas in mu ne segajte v gobec. Če lahko to storite varno, dogodek posnemite.
Pri ponavljajočih se napadih vodite dnevnik, saj lahko podatki o času, trajanju, zdravilih, dogodkih pred napadom in okrevanju veterinarju pomagajo pri diagnostiki.
In predvsem: napad, ki traja približno pet minut ali dlje, več zaporednih napadov, sum na zastrupitev, vročinski udar, poškodba glave ali nenormalno okrevanje so razlogi za takojšnjo veterinarsko pomoč.
Pomembno: Vsebina članka je informativne narave in ne nadomešča veterinarskega pregleda, diagnoze ali zdravljenja. Če je pes doživel prvi napad, napad traja več minut, se ponavlja ali sumite na zastrupitev oziroma drugo nujno stanje, kontaktirajte veterinarja.
