Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) in WHO definirata probiotike kot “žive mikroorganizme, ki ob zaužitju v zadostnih količinah prinašajo korist za zdravje gostitelja” in prebiotike kot “neprebavljive prehranske sestavine, ki selektivno spodbujajo rast in aktivnosti določenih bakterij v prebavnem traktu ter imajo koristne učinke na gostitelja”. Sinbiotik je uravnotežena kombinacija prebiotikov in probiotikov, uporabljenih skupaj.
Pawfect Liofilizirani priboljški s sinbiotiki oz. prebiotiki + probiotiki – na voljo v različnih okusih!
Že 5 priboljškov vsebuje 1 milijardo živih koristnih bakterij iz 4 znanstveno izbranih sevov!
Kot izhaja iz teh definicij, gre pri pre- in probiotikih za bakterije ali snovi, ki podpirajo koristne bakterije v prebavilih. V tankem in debelem črevesju zdravih živali prebiva na milijone bakterij, virusov, gliv,… – to skupnost imenujemo črevesna mikroflora. Te bakterije igrajo ključno vlogo pri prebavi, krepitvi črevesne pregrade, presnovnih procesih in delovanju imunskega sistema.
“Dobre bakterije, slabe bakterije“
Črevesje predstavlja kar 70 % celotnega imunskega sistema in ima ključno vlogo pri zaščiti telesa. Njegova sluznična pregrada preprečuje vstop škodljivih bakterij, hkrati pa omogoča vsrkavanje hranilnih snovi. Ker večina patogenov vstopa v telo skozi prebavni trakt, morajo te črevesne obrambe delovati učinkovito, da se lahko spopadejo z nenehnim pritiskom tujih snovi in patogenov, katerim je črevesje nenehno izpostavljeno.
Za to obrambo sodelujejo trije sistemi:
1. Rezidenčna mikroflora, ki ustvarja pogoje za rast koristnih bakterij.
To so milijarde bakterij, ki naravno živijo v prebavnem traktu (tako imenovane »dobre« bakterije). Njihova vloga je večplastna:
- tekmujejo s škodljivimi bakterijami za prostor in hranila (»zasedejo teren«),
- proizvajajo snovi, ki zavirajo rast patogenih bakterij,
- pomagajo razgraditi hrano in proizvajajo koristne snovi (kot so vitamini, kratkoverižne maščobne kisline ipd.),
- spodbujajo normalen razvoj in delovanje imunskega sistema.
Ko je ta mikroflora uravnotežena, deluje kot prva in zelo učinkovita obrambna linija.
2. Črevesna sluznica, ki deluje kot fizična pregrada proti patogenom.
Gre za fizično in imunološko pregrado med vsebino črevesja in notranjostjo telesa. Njene naloge:
- preprečuje prehod škodljivih snovi in bakterij v telo,
- omogoča prehod hranil, vode in elektrolitov v krvni obtok,
- vsebuje celice, ki sprožajo imunske odzive, kadar je to potrebno.
Ko je črevesna sluznica zdrava, je »tesno zatesnjena«. Če pride do poškodb ali vnetij, se ta »tesnila« razrahljajo (t.i. leaky gut), kar lahko sproži številne zdravstvene težave.
3. GALT (limfatično vezano črevesno tkivo), ki sodeluje v imunskem odzivu.
To je del imunskega sistema, ki se nahaja v črevesni sluznici in okoli nje. Ima naslednje naloge:
- prepoznava patogene in tuje snovi v prebavnem traktu,
- spodbuja tvorbo protiteles in drugih obrambnih molekul,
- uravnava, kako močno se bo telo odzvalo na določene snovi (npr. da ne pretirava z reakcijami na neškodljivo hrano).
GALT je izredno pomemben, saj se v njem nahaja kar 70–80 % imunskih celic celotnega telesa.
Skupaj ti trije sistemi tvorijo celovit obrambni ščit, ki ščiti telo pred okužbami, podpira prebavo in pomaga ohranjati splošno zdravje – pri ljudeh in živalih.
Kaj se zgodi, ko je črevesna flora porušena?
Ko se ravnovesje med koristnimi in škodljivimi mikroorganizmi v črevesju poruši (stanje, imenovano disbioza), to pogosto vodi do:
- težav s prebavo (napenjanje, driska, zaprtje),
- slabšega izkoristka hranil iz hrane,
- zmanjšane odpornosti, saj se velik del imunskega sistema nahaja prav v črevesju,
- vnetij in povečane prepustnosti črevesne stene (“puščajoče črevesje”),
- vedenjskih sprememb, kot so razdražljivost, nemir ali tesnoba – tudi pri živalih.
Kako čim hitreje obnoviti zdravo črevesno floro?
Prebavila lahko učinkovito zaščitimo s kombinacijo rastlin in snovi, ki vsebujejo pre-, pro- in postbiotike.
Obnova mikrobioma ni vedno hitra, je pa mogoče procese pospešiti z ustrezno podporo:
- Uvedba kakovostnih probiotikov – Probiotiki z dokazano stabilnostjo in primerno koncentracijo (vsaj nekaj milijard CFU) pomagajo ponovno naseliti koristne bakterije. Pri psih so še posebej koristni sevi Lactobacillus, Bifidobacterium in Enterococcus.
- Dodajanje prebiotikov – Prebiotiki, kot so inulin, FOS (fruktooligosaharidi) ali MOS (manan-oligosaharidi), služijo kot hrana za dobre bakterije in spodbujajo njihovo rast.
- Prilagoditev prehrane – Naravna, sveža ali nežno obdelana hrana brez umetnih dodatkov podpira ravnovesje v črevesju. Pomembna je tudi zadostna vsebnost vlaknin (v obliki zelenjave ali funkcionalnih vlaknin).
- Izogibanje nepotrebnim antibiotikom in kemikalijam – Antibiotiki uničujejo ne le škodljive, ampak tudi koristne bakterije – če so nujni, naj jih spremlja probiotična podpora s spec. sevi.
- Podpora s fermentiranimi živili ali funkcionalnimi dodatki – Krajši fermentacijski postopki ali posebni dodatki, kot so sinbiotiki (kombinacija probiotikov in prebiotikov), pomagajo pri hitrejši obnovi ravnovesja.
- Tudi uvedba kostnih juh odlično pripomore k obnovi črevesne sluznice.
Čeprav ne moremo neposredno vplivati na sluznico ali GALT, pa lahko s prehrano in dodatki podpiramo zdravo mikrofloro, kar ima lahko pomemben pozitiven vpliv na zdravje živali.