Driska pri psu – vzroki, simptomi, zdravljenje in kako hitro pomagati svojemu psu
Driska pri psu je ena najpogostejših prebavnih težav, s katero se srečujejo skrbniki. Mehko, kašasto ali vodeno blato se lahko pojavi zaradi nenadne menjave hrane, prehranske napake, stresa, okužbe ali črevesnih zajedavcev. Včasih gre za kratkotrajno prebavno motnjo, lahko pa je driska tudi znak resnejše bolezni.
Kaj storiti, ko ima pes drisko? Če je odrasel pes sicer zdrav, živahen, normalno pije in nima drugih opozorilnih znakov, lahko blago drisko kratek čas spremljamo doma. Pomembni so sveža voda, ustrezna lahko prebavljiva prehrana in spremljanje počutja. Pri ponavljajočem se bruhanju, izraziti oslabelosti, obilni krvavi driski ali znakih dehidracije je potreben takojšen veterinarski pregled. [1]
Posebno pozornost potrebujejo pasji mladiči, starejši psi in živali s kroničnimi boleznimi, saj so lahko pri njih posledice izgube tekočine resnejše.
V nadaljevanju bomo pojasnili, katere vrste driske poznamo, kaj jo najpogosteje povzroča, kako lahko varno pomagamo doma, kakšno vlogo imajo prehrana in prehranski dodatki ter kdaj je nujen obisk veterinarja.
Če vaš pes nima samo driske, temveč tudi težave z bruhanjem, zaprtjem ali napenjanjem, preberite naš širši strokovni vodnik Prebavne težave pri psu.
Kaj je driska pri psu?
Driska pomeni odvajanje mehkega, kašastega ali popolnoma tekočega blata, pogosto pogosteje kot običajno. Sama po sebi ni bolezen, temveč znak, da je v prebavilih prišlo do motnje.
Pri zdravem psu se voda in hranila med potovanjem hrane skozi črevesje postopoma absorbirajo. Če je črevesna sluznica vneta ali se vsebina skozi prebavila premika prehitro, voda ostane v blatu. Posledica je redkejše in mehkejše blato.
Poleg vode telo izgublja tudi pomembne elektrolite in minerale. Zato lahko dalj časa trajajoča driska hitro povzroči dehidracijo, zlasti pri mladičkih, starejših psih in psih manjših pasem.
Zakaj pride do driske?
Prebavni sistem psa je izredno občutljiv na spremembe. Že manjša napaka pri prehrani lahko povzroči začasno prebavno motnjo.
Najpogostejši sprožilci so:
nenadna menjava hrane,
mastni ostanki s človeške mize,
pokvarjena hrana,
uživanje smeti,
bakterije in virusi,
črevesni zajedavci,
stres,
zdravila,
kronične bolezni prebavil.
Čeprav večina primerov ni nevarnih, vedno opazujte tudi splošno počutje psa. Pes, ki ima enkrat mehkejše blato, a ostaja živahen, običajno ni razlog za paniko. Povsem drugače pa je pri psu, ki poleg driske bruha, noče piti ali postane brezvoljen.
Katere vrste driske poznamo?
Vse driske niso enake. Že videz blata lahko veterinarju pomaga ugotoviti, v katerem delu prebavil nastaja težava.
Akutna driska
Akutna driska se pojavi nenadoma in praviloma traja od enega do treh dni.
Najpogosteje jo povzročijo:
zaužitje neprimerne hrane,
sprememba prehrane,
stres,
manjše virusne ali bakterijske okužbe.
Če je pes živahen, normalno pije in nima drugih simptomov, se stanje pogosto izboljša že v nekaj dneh.
Kronična driska
O kronični driski govorimo, kadar težava traja več kot tri tedne ali se neprestano vrača.
Takšna driska običajno kaže na globlji zdravstveni problem, kot so:
kronično vnetje črevesja (IBD),
intoleranca na določene sestavine hrane,
bolezni trebušne slinavke,
hormonske bolezni,
motnje absorpcije hranil.
Pri kronični driski je vedno potreben veterinarski pregled.
Driska tankega črevesa
Pri tej obliki pes odvaja večje količine zelo mehkega ali tekočega blata.
Pogosto se pojavijo tudi:
hujšanje,
slabša kakovost dlake,
povečana lakota,
občasno bruhanje.
Ker se večina hranil absorbira v tankem črevesu, lahko dolgotrajne težave povzročijo prehranske primanjkljaje.
Driska debelega črevesa
Pri težavah v debelem črevesu je značilno:
pogosto odvajanje,
majhne količine blata,
močno napenjanje,
sluz,
včasih tudi sveža kri.
Velikokrat je vzrok kolitis oziroma vnetje debelega črevesa, ki ga lahko sprožijo stres, prehrana ali okužbe.
Krvava driska
Kri v blatu vedno zahteva več pozornosti.
Ločimo dve obliki:
Sveža svetlo rdeča kri (hematokezija)
Običajno izvira iz debelega črevesa ali zadnjega dela prebavil.
Črno, katranu podobno blato (melena)
Gre za prebavljeno kri, ki kaže na krvavitev višje v prebavilih in zahteva takojšnjo veterinarsko obravnavo.
Če krvavo drisko spremljajo še bruhanje, šibkost ali visoka telesna temperatura, z obiskom veterinarja ne odlašajte.
Sluz v blatu
Manjša količina sluzi se lahko občasno pojavi tudi pri zdravem psu.
Če pa sluz opazite več dni zapored ali se pojavlja skupaj z drisko, gre pogosto za znak draženja debelega črevesa.
Najpogostejši vzroki so:
kolitis,
prehranske intolerance,
paraziti,
stres.
Kako driska vpliva na organizem psa?
Če driska traja dlje časa, ne vpliva samo na prebavila.
Pes lahko začne izgubljati:
tekočino,
elektrolite,
minerale,
energijo,
telesno težo.
Pogosto se pojavijo tudi:
zmanjšan apetit,
bolečine v trebuhu,
napenjanje,
bruhanje,
utrujenost,
manjša želja po igri in sprehodih.
Pri mladičkih lahko že nekaj ur močne driske povzroči nevarno dehidracijo, zato jih je treba spremljati še posebej pozorno.
Prva pomoč pri driski pri psu: kaj lahko storimo doma?
Pri sicer zdravem odraslem psu z blago, kratkotrajno drisko, ki ostaja živahen, normalno pije in ne bruha, lahko začnemo z osnovnimi ukrepi.
1. Poskrbimo za zadosten vnos vode
Pes mora imeti ves čas na voljo svežo pitno vodo. Pri driski lahko izgublja vodo in elektrolite, zato je pomembno spremljati tudi njegovo uriniranje in splošno počutje.
Če pes večkrat bruha, ne more zadržati vode ali postaja oslabel, je potreben veterinarski pregled.
2. Ponudimo lahko prebavljivo hrano
Pri blagi driski je pogosto primerna popolna, lahko prebavljiva veterinarska gastrointestinalna dieta.
Hrano lahko razdelimo na več manjših obrokov.
V posameznih primerih lahko po veterinarskem nasvetu kratkotrajno uporabimo doma pripravljen obrok iz dobro kuhanega pustega mesa in primernega lahko prebavljivega vira ogljikovih hidratov. Takšna domača prehrana praviloma ni popolna in uravnotežena za dolgotrajno hranjenje.
Dolgotrajno stradanje ni priporočljiv splošen ukrep, posebej ne pri mladičih in bolnih psih.
3. Začasno opustimo prehranske novosti
Med okrevanjem ni priporočljivo uvajati več novih priboljškov, prehranskih dodatkov in drugih vrst hrane hkrati.
Če spremenimo preveč dejavnikov, težko ocenimo, kaj je vplivalo na izboljšanje ali poslabšanje blata.
4. Spremljamo blato in splošno stanje
Koristno je zapisati:
kdaj se je driska začela;
kako pogosto pes odvaja;
kakšna je konsistenca blata;
ali je prisotna kri ali sluz;
ali pes normalno je, pije in urinira;
ali se pojavljata bruhanje ali bolečina.
Če se blaga driska v 24–48 urah ne izboljšuje ali se pojavijo dodatni simptomi, je potreben posvet z veterinarjem. Pri mladičih in drugih ranljivih psih ukrepamo prej. [1]
Ali lahko uporabimo prehranski dodatek?
Nekatera dopolnilna krmila vsebujejo mineralne adsorbente, na primer kaolinitno glino, ki lahko na svojo površino vežejo določene snovi.
Pomembno je razumeti, da adsorptivne lastnosti posamezne sestavine še ne dokazujejo učinkovitosti celotnega izdelka pri zdravljenju driske. Takšni dodatki ne nadomeščajo tekočinske podpore ali zdravljenja osnovnega vzroka.
Najpogostejši vzroki driske pri psu
Driska je obrambni mehanizem organizma, s katerim se telo poskuša čim hitreje znebiti snovi, ki dražijo prebavila. Vzrok je lahko povsem nedolžen ali pa kaže na resnejšo bolezen, zato je pomembno poznati najpogostejše sprožilce.
1. Prehranske napake
Največ primerov akutne driske nastane zaradi hrane.
Psi imajo občutljiv prebavni sistem, zato lahko že manjša sprememba povzroči mehkejše blato.
Najpogostejši prehranski vzroki so:
nenadna menjava hrane,
preveč priboljškov,
mastna hrana,
ostanki z mize,
pokvarjena hrana,
uživanje smeti,
zaužitje tujkov (plastika, igrače, nogavice).
Če pes zaužije nekaj neprimernega, se lahko driska pojavi že nekaj ur kasneje.
Nasvet: Novo hrano vedno uvajajte postopoma v obdobju 7–10 dni.
2. Intolerance in alergije na hrano
Nekateri psi določenih sestavin ne prebavljajo dobro.
Najpogostejši sprožilci so:
govedina,
piščanec,
mlečni izdelki,
pšenica,
soja,
določeni konzervansi.
Poleg driske se pogosto pojavijo še:
srbež,
pogosto lizanje tačk,
vnetje ušes,
napenjanje,
ponavljajoče se prebavne težave.
Pri sumu na alergijo veterinar običajno priporoči eliminacijsko-provokacijsko dieto. Več o prepoznavanju in testiranju prehranskih alergij, si lahko preberete TUKAJ.
3. Bakterijske okužbe
Okužbe prebavil lahko povzročijo različne bakterije.
Med najpogostejšimi so:
Salmonella spp.
Campylobacter spp.
Escherichia coli
Clostridium perfringens
Znaki vključujejo:
vodeno drisko,
sluz,
kri v blatu,
povišano telesno temperaturo,
bruhanje.
Večina zdravih odraslih psov blažje okužbe preboli brez večjih zapletov, medtem ko so mladički bistveno bolj ogroženi.
4. Virusne bolezni
Nekateri virusi povzročijo zelo hude prebavne težave.
Najnevarnejši so:
pasji parvovirus,
pasji koronavirus,
pasja kuga (distemper).
Pri mladičkih lahko virusna driska hitro povzroči življenjsko nevarno dehidracijo.
Če necepljen mladič bruha in ima krvavo drisko, gre za nujno veterinarsko stanje.
5. Paraziti
Črevesni zajedavci so eden najpogostejših razlogov za ponavljajočo se drisko.
Najpogosteje jih povzročajo:
gliste,
trakulje,
bičeglavi,
kaveljci,
Giardia,
kokcidije.
Poleg driske lahko opazite:
hujšanje,
napihnjen trebuh,
slabo dlako,
povečano lakoto.
Redna analiza blata in razglistenje bistveno zmanjšata tveganje.
6. Zastrupitve
Psi raziskujejo svet z gobcem, zato pogosto zaužijejo snovi, ki so zanje nevarne.
Pogosti povzročitelji so:
čokolada,
grozdje in rozine,
ksilitol,
alkohol,
strup za glodavce,
čistila,
zdravila za ljudi.
Pri zastrupitvah se poleg driske pogosto pojavijo še:
Nekatera zdravila lahko porušijo ravnovesje črevesne mikrobiote.
Najpogosteje:
antibiotiki,
protivnetna zdravila (NSAID),
kemoterapevtiki,
določena zdravila za srce.
Če se driska pojavi po uvedbi nove terapije, se posvetujte z veterinarjem. Zdravila nikoli ne prekinite sami.
8. Stres
Mnogi lastniki ne vedo, da lahko tudi stres povzroči drisko.
Najpogostejše situacije so:
selitev,
prihod novega družinskega člana,
bivanje v hotelu za pse,
vožnja z avtomobilom,
ognjemeti,
obisk veterinarja,
tekmovanja.
Takšna driska običajno traja kratek čas in mine, ko se pes umiri. Za stresne situacije priporočam Gigivet da ba Relax, ki z rastlinskimi izvlečki mete in baldrijana, pomiri psa ali mačka.
9. Kronične bolezni
Če driska traja več tednov ali se stalno vrača, je treba poiskati osnovni vzrok.
Možne bolezni vključujejo:
kronično vnetje črevesja (IBD),
eksokrino insuficienco trebušne slinavke (EPI),
pankreatitis,
Addisonovo bolezen,
bolezni jeter,
bolezni ledvic,
tumorje prebavil.
Pri teh psih zdravljenje ni usmerjeno samo v odpravo driske, temveč predvsem v zdravljenje osnovne bolezni.
Simptomi driske pri psu
Driska je pogosto le eden od znakov prebavne motnje. Opazujte tudi druge spremembe v vedenju in počutju psa.
Najpogostejši spremljajoči simptomi so:
pogosto odvajanje blata,
zelo vodeno blato,
sluz v blatu,
kri v blatu,
neprijeten vonj blata,
napenjanje,
bolečine v trebuhu,
bruhanje,
izguba apetita,
hujšanje,
utrujenost,
povišana telesna temperatura,
dehidracija.
Če se pojavi več simptomov hkrati, je tveganje za resnejšo bolezen večje.
Kako prepoznati dehidracijo?
Največja nevarnost driske ni samo izguba hranil, ampak predvsem izguba tekočine.
Na dehidracijo lahko kažejo:
suhe dlesni,
lepljiva slina,
upadle oči,
počasno vračanje kože po nežnem dvigu na vratu,
močna utrujenost,
hitro dihanje,
temen urin.
Pri mladičkih se lahko dehidracija razvije že v nekaj urah.
Stopnje driske
Vsaka driska ne zahteva enakega ukrepanja. Spodnja tabela pomaga oceniti resnost težave.
Pasme, ki imajo pogosteje prebavne težave
Čeprav lahko drisko dobi vsak pes, so nekatere pasme zaradi genetike nekoliko bolj občutljive.
Sem sodijo:
nemški ovčar,
yorkshirski terier,
pritlikavi šnavcer,
bokser,
nemška doga,
pudelj,
angleški buldog,
francoski buldog,
labradorec,
zlati prinašalec,
west highland white terier,
jack russell terier.
To ne pomeni, da bodo ti psi nujno zboleli, vendar je pri njih priporočljivo posebno pozornost nameniti prehrani in zdravju prebavil.
Kdaj morate nujno obiskati veterinarja?
Čeprav veliko primerov mine brez zapletov, obstajajo situacije, ko z obiskom veterinarja ne smete odlašati.
Takoj poiščite veterinarsko pomoč, če:
driska traja več kot 48–72 ur,
je v blatu prisotna kri,
je blato črno in katranasto,
pes večkrat bruha,
popolnoma preneha jesti ali piti,
postane zelo apatičen,
kaže znake močne bolečine v trebuhu,
ima vročino,
gre za mladiča, starejšega psa ali kroničnega bolnika,
sumite na zaužitje strupa ali tujka.
Kdaj je driska pri psu razlog za nujen veterinarski pregled?
Pri ocenjevanju resnosti driske ni pomembna samo konsistenca blata, temveč predvsem splošno stanje psa.
Takojšnja veterinarska pomoč je potrebna, če:
pes postane izrazito oslabel, se zgrudi ali kaže znake šoka;
večkrat bruha in ne more zadržati vode;
ima obilno krvavo drisko ali črno, katranasto blato;
kaže izrazite bolečine v trebuhu;
ima močno napet trebuh ali se neuspešno napenja na bruhanje;
opazimo znake pomembne dehidracije;
sumimo na zaužitje strupa ali tujka.
Ob sveži krvi v blatu je priporočljiv hiter veterinarski posvet, tudi če je pes sicer živahen. Količina krvi, spremljajoči simptomi in splošno stanje vplivajo na nujnost pregleda.
Pri mladičih, starejših psih, zelo majhnih psih in živalih s kroničnimi boleznimi je potrebna dodatna previdnost.
Če se blaga driska pri sicer zdravem odraslem psu v 24–48 urah ne izboljšuje ali se ponavlja, se posvetujemo z veterinarjem. [1]
Kako prepoznamo dehidracijo?
Na izgubo tekočine lahko opozarjajo suhe ali lepljive dlesni, udrte oči, zmanjšana živahnost, šibkost in manj pogosto uriniranje.
Preizkus kožne gube ni dovolj zanesljiv kot edini način ocenjevanja hidracije, zlasti pri starejših in zelo suhih psih.
Če pes zaradi driske in bruhanja ne more nadomestiti izgubljene tekočine, potrebuje veterinarski pregled. V hujših primerih je potrebna infuzijska terapija.
Praktični primer: Pes ima večkratno vodeno drisko, bruha tudi po pitju vode in postaja vedno bolj utrujen. Takšno stanje zahteva takojšnjo veterinarsko pomoč, ne glede na to, kako dolgo driska traja.v blata v različnih dneh.
Kako zdravimo drisko pri psu?
Zdravljenje je vedno odvisno od vzroka. Zato ni enega zdravila, ki bi pomagalo pri vseh oblikah driske.
V večini primerov zdravljenje vključuje kombinacijo ustrezne prehrane, hidracije in podpore črevesni sluznici.
1. Nadomeščanje tekočine
Največja nevarnost pri driski je izguba tekočine.
Pes mora ves čas imeti dostop do sveže pitne vode.
Pri hujših primerih veterinar tekočino nadomešča z infuzijo.
Znaki, da pes potrebuje veterinarsko pomoč zaradi dehidracije:
suhe dlesni,
upadle oči,
izrazita utrujenost,
pes ne želi piti,
koža se po dvigu počasi vrača v prvotni položaj.
2. Primerna prehrana
Prebavila potrebujejo nekaj dni, da si opomorejo.
Veterinar običajno priporoči lahko prebavljivo prehrano.
Primerna živila so:
kuhan piščanec ali puran brez kože,
bel riž,
kuhan krompir,
buča,
…
Hrano ponudite v več manjših obrokih čez dan.
Ko se blato normalizira, običajno v 5–7 dneh postopoma preidete nazaj na običajno prehrano.
3. Prehranski dodatki pri driski pri psu: kaj pravi znanost?
Pri prebavnih težavah se uporabljajo različne prehranske sestavine, med njimi probiotiki, prebiotiki, vlaknine, rastlinski izvlečki in mineralni adsorbenti.
Vendar niso vsi pripravki enako raziskani, prav tako njihova uporaba ni primerna pri vsakem psu.
Pomembno je razlikovati med lastnostmi posamezne sestavine, rezultati laboratorijskih raziskav in klinično dokazanim učinkom končnega izdelka.
Probiotiki in prebiotiki
Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki lahko ob uporabi v ustreznih količinah koristijo zdravju gostitelja. Prebiotiki pa so snovi, ki jih izbrani mikroorganizmi uporabljajo in s tem lahko koristijo zdravju gostitelja.
Pri akutni driski psov so raziskave pokazale različne rezultate.
Evropske veterinarske smernice ENOVAT (2024) zato ne priporočajo niti rutinske uporabe niti rutinskega odsvetovanja probiotikov pri vseh psih z akutno drisko. Njihova morebitna korist je odvisna od konkretnega seva, odmerka in zdravstvenega stanja živali. [2]
To pomeni, da ni strokovno pravilno trditi, da vsak probiotik skrajša trajanje driske ali da vsi psi potrebujejo stalno probiotično podporo.
Različne vrste prehranskih vlaknin imajo različne lastnosti.
Nekatere pomagajo vezati vodo in oblikovati blato, druge črevesni mikroorganizmi fermentirajo, pri čemer lahko nastajajo kratkoverižne maščobne kisline.
Vrsta in količina vlaknin sta pomembni, saj lahko prevelik ali neprimeren vnos pri nekaterih psih povzroči dodatno napenjanje oziroma spremembe konsistence blata.
Primer dopolnilne krmne mešanice z rastlinskimi sestavinami je BioFunction8, ki vsebuje chia semena, kamilico, korenino sleza in morske alge.
Zaradi vsebnosti morskih alg je pomembno upoštevati tudi vnos joda, predvsem pri psih z boleznimi ščitnice.
Takšne sestavine imajo lahko svojo vlogo pri individualno prilagojeni prehranski podpori, vendar niso nadomestilo za zdravljenje akutne ali kronične bolezni prebavil.
Huminske kisline – kaj vemo o njihovem delovanju?
Huminske kisline so naravne organske spojine, ki nastajajo med dolgotrajno razgradnjo rastlinskih in drugih organskih snovi. Zaradi svojih posebnih fizikalno-kemijskih in bioloških lastnosti postajajo vse bolj zanimive tudi na področju prehranske podpore prebavil pri psih.
Njihove potencialne koristi so povezane predvsem s sposobnostjo vezave določenih snovi, antioksidativnim delovanjem ter vplivom na črevesno pregrado in vnetne procese.
Kaj kažejo novejše raziskave?
Raziskava Móritz in sod. (2026), objavljena v znanstveni reviji Animals, je preučevala vpliv pripravka s huminsko kislino na črevesno pregrado in vnetne odzive v laboratorijskih modelih, ki so vključevali tudi pasje imunske celice.
Raziskovalci so ugotovili, da je pripravek v določenih eksperimentalnih pogojih pomagal ohranjati celovitost črevesne pregrade in zmanjšal sproščanje nekaterih vnetnih signalnih molekul.
Ti rezultati so spodbudni in kažejo na potencial huminskih kislin kot dopolnilne podpore zdravju črevesja. Za potrditev enakih učinkov pri psih v vsakdanjih razmerah pa so potrebne še klinične raziskave. [5]
Borvo Nutrients huminska kislina je primer prehranskega dodatka, s katerim lahko huminske snovi vključimo v prehrano psa kot dopolnilno podporo prebavnemu ravnovesju.
Posebej zanimive so pri prehranski podpori psom z občutljivo prebavo, kjer želimo poleg ustrezne prehrane nameniti pozornost tudi črevesnemu okolju.
Pri izbiri pripravka je pomembno preveriti izvor surovine, nadzor kakovosti, morebitne nečistoče ter sočasno uporabo zdravil.
Mineralni adsorbenti in napenjanje
Med sestavinami dopolnilnih krmil za prebavo so tudi minerali z adsorptivnimi lastnostmi, na primer klinoptilolit.
Njihova fizikalno-kemijska sposobnost vezave določenih snovi še ne pomeni, da je klinično dokazano, da posamezen pripravek odpravlja vse vzroke driske ali napenjanja.
Ob dolgotrajnem ali ponavljajočem se napenjanju je pomembneje ugotoviti osnovni vzrok kot zgolj poskušati zmanjšati nastajanje plinov.
Ali pes z drisko potrebuje antibiotik?
Večina psov z blago akutno drisko ne potrebuje rutinskega antibiotičnega zdravljenja.
Smernice ENOVAT (2024) poudarjajo, da je odločitev o protimikrobnem zdravljenju odvisna od resnosti bolezni in sistemskega zdravstvenega stanja psa. [2]
Tudi manjša količina sveže krvi v blatu sama po sebi še ne pomeni, da pes nujno potrebuje antibiotik.
Katerih zdravil nikoli ne dajajte na svojo roko?
Veliko zdravil za ljudi je za pse lahko nevarnih.
Brez navodil veterinarja psu nikoli ne dajajte:
loperamida (Imodium),
antibiotikov,
zdravil proti bolečinam,
aspirina,
ibuprofena,
paracetamola.
Nepravilna uporaba lahko stanje celo poslabša.
Kaj lahko naredite doma?
Če pes nima opozorilnih znakov, lahko prve dni veliko naredite sami.
Poskrbite za zadostno pitje.
Ponudite lahko prebavljivo hrano.
Hrano razdelite na manjše obroke.
Opazujte pogostost odvajanja.
Spremljajte morebitno kri ali sluz.
Poskrbite za počitek.
Dodajte ustrezno podporo prebavilom.
Če se stanje v 48 urah ne izboljša ali se poslabša, obiščite veterinarja.
Prehrana po preboleli driski: kako se vrniti na običajne obroke?
Ko se blato začne normalizirati in se pes ponovno dobro počuti, lahko prehrano postopoma prilagodimo njegovemu običajnemu režimu.
Če je pes med okrevanjem užival posebno gastrointestinalno dieto, prehod na običajno hrano praviloma izvedemo postopoma, pogosto v petih do sedmih dneh. Pri občutljivih psih je lahko potreben počasnejši prehod.
Praktični primer: Pes je nekaj dni užival lahko prebavljivo veterinarsko dieto. Njegovo blato je zdaj normalno, pes je živahen in ima dober apetit.
Namesto nenadne menjave lahko skrbnik po veterinarskem priporočilu postopoma povečuje delež običajne hrane.
Če se med prehodom ponovno pojavita mehko blato ali driska, je smiselno oceniti prehransko spremembo in se po potrebi posvetovati z veterinarjem.
Med okrevanjem ne uvajamo več različnih novih priboljškov ali dodatkov hkrati.
Če je veterinar predpisal posebno terapevtsko dieto za dolgoročno obravnavo bolezni, je ne menjamo brez njegovega priporočila.
Kdaj lahko ponovno začne normalno gibanje?
Če je driska trajala le kratek čas, lahko pes običajno postopoma nadaljuje z običajnimi sprehodi, ko:
normalno je,
nima več driske,
je živahen,
pije dovolj vode.
Pri hujših oblikah driske pa se o vrnitvi k običajni aktivnosti posvetujte z veterinarjem.
Kako preprečiti drisko pri psu?
Čeprav vseh primerov driske ni mogoče preprečiti, lahko z nekaj preprostimi ukrepi bistveno zmanjšate tveganje za prebavne težave.
1. Hrano menjajte postopoma
Nenadna menjava hrane je eden najpogostejših razlogov za akutno drisko.
Novo hrano vedno uvajajte postopoma v obdobju 7–10 dni, tako da vsak dan nekoliko povečujete delež nove hrane.
2. Ne hranite psa z neprimernimi ostanki z mize
Mastna, začinjena ali zelo sladka hrana lahko močno obremeni prebavila.
Izogibajte se predvsem:
mastnemu mesu,
ocvrti hrani,
čokoladi,
grozdju,
rozinam,
čebuli,
alkoholu,
žvečilnim gumijem s ksilitolom.
3. Poskrbite za higieno
Veliko okužb se prenaša preko onesnažene vode ali iztrebkov.
Priporočljivo je:
redno čistiti posode za hrano in vodo,
pobirati pasje iztrebke,
preprečiti pitje iz stoječih luž,
na sprehodih preprečiti pobiranje hrane s tal.
4. Poskrbite za ustrezno preprečevanje in odkrivanje črevesnih zajedavcev
Črevesni zajedavci, kot so gliste, bičeglavi in giardija, lahko povzročajo drisko, mehko blato in druge prebavne težave.
Načrt preventivnih ukrepov je odvisen od starosti psa, njegovega življenjskega sloga, okolja in tveganja za okužbo.
Z veterinarjem se dogovorite za ustrezen program:
zaščite pred zunanjimi zajedavci z dodatkom v hrano, kot je Kanex
razglistenja po potrebi
rednih pregledov blata
Prehranski dodatki niso nadomestilo za ustrezno protiparazitno zdravljenje. Če ima pes ponavljajočo se drisko, je pregled blata lahko pomemben del diagnostike.
5. Zmanjšajte stres
Pri občutljivih psih lahko že manjše spremembe sprožijo prebavne težave.
Pomaga:
ustaljena rutina,
dovolj gibanja,
kakovosten spanec,
postopno navajanje na nove situacije,
primerna mentalna zaposlitev.
6. Poskrbite za zdravo črevesje
Močan prebavni sistem je najboljša obramba pred številnimi prebavnimi težavami.
Pri psih z občutljivo prebavo ali pogostimi prebavnimi težavami lahko koristijo kakovostni prehranski dodatki za podporo črevesni mikrobioti in črevesni sluznici.
Za podporo zdravju prebavil priporočamo:
Gigivet Stomach Support & Diarrhea Stop – pri akutni driski in občutljivem želodcu.
Gigivet Stomach Support & Diarrhea Stop Large Breed – za pse večjih pasem.
BioFunction8 – za podporo črevesni mikrobioti.
Borvo Nutrients Huminska kislina – za podporo črevesni sluznici in boljšo absorpcijo hranil.
Gigivet Anti Fart & Intestinal Health – pri napenjanju in občutljivi prebavi.
Driska pri mladičkih
Pri mladičkih je driska bistveno nevarnejša kot pri odraslih psih. Zaradi majhne telesne mase lahko izgubijo veliko tekočine že v nekaj urah, kar hitro vodi v dehidracijo.
Najpogostejši vzroki so:
menjava hrane,
črevesni zajedavci,
stres ob prihodu v nov dom,
virusne okužbe (zlasti parvoviroza),
bakterijske okužbe.
Če mladiček:
bruha,
noče piti,
ima krvavo drisko,
je brez energije,
ali se driska ponavlja, stopnjuje oziroma mladič kaže kakršnekoli znake slabšega počutja,
je potreben takojšnji veterinarski pregled.
Praktični primer: driska pri pasjem mladiču
Trimesečni mladič začne nenadoma odvajati vodeno blato, slabše je in postaja manj igriv. Skrbnik najprej pomisli na menjavo hrane.
Čeprav je prehranska sprememba možen vzrok, je treba pri mladičih pomisliti tudi na okužbe, vključno s parvovirozo pri necepljenih ali nepopolno cepljenih psih.
Mladiči lahko zaradi manjše telesne mase hitreje izgubijo pomembne količine tekočine, zelo mladi in drobni mladiči pa imajo tudi manjše energijske rezerve.
Driska pri starejšem psu: zakaj je pomembna dodatna previdnost?
Pri starejših psih lahko drisko spremljajo tudi bolezni drugih organov, na primer ledvic, jeter, trebušne slinavke ali endokrine bolezni.
Pomembno je spremljati tudi izgubo telesne teže, spremembe žeje, apetita in aktivnosti.
Praktični primer: Dvanajstletni pes ima že dva tedna občasno mehko blato. Skrbnik opaža, da pije več vode kot običajno in je nekoliko shujšal.
Takšnih sprememb ne smemo samodejno pripisati starosti ali občutljivi prebavi. Potreben je veterinarski pregled in po potrebi laboratorijska diagnostika.
Pri starejših psih je pomembno preveriti tudi zdravila, ki jih prejemajo, saj lahko nekatera vplivajo na prebavo oziroma imajo interakcije s prehranskimi dodatki.
Driska pri psu je pogosta težava, ki ima lahko zelo različne vzroke – od prehodne prebavne motnje do resnih zdravstvenih stanj. Večina blagih primerov se ob ustrezni prehrani, zadostni hidraciji in počitku prebavil izboljša v nekaj dneh, vendar dolgotrajne ali hude driske nikoli ne smemo podcenjevati.
S spremljanjem splošnega počutja psa, pravočasnim obiskom veterinarja in ustrezno podporo prebavil lahko bistveno zmanjšate tveganje za zaplete ter pospešite okrevanje. Dolgoročno pa so kakovostna prehrana, zdrava črevesna mikrobiota in redna preventivna oskrba najboljša naložba v zdravje vašega psa.
Najpogostejša vprašanja (FAQ)
1. Kdaj je driska pri psu razlog za obisk veterinarja?
Veterinarska pomoč je potrebna ob izraziti oslabelosti, ponavljajočem se bruhanju, obilni krvavi driski, črnem blatu, bolečinah ali znakih dehidracije. Pri mladičih, starejših psih in kronično bolnih živalih ukrepamo prej. Če se blaga driska pri sicer zdravem odraslem psu v 24–48 urah ne izboljšuje, se posvetujemo z veterinarjem.
2. Kaj lahko dam psu za drisko doma?
Pri blagi, kratkotrajni driski pri sicer zdravem odraslem psu najprej poskrbimo za dovolj sveže vode in ponudimo lahko prebavljivo prehrano v manjših obrokih.
Za hitro ustavitev driske, uporabimo GigiVet Stomach Support & Diarrhea Stop. Vsebuje zeleno kaolinitno glino z adsorptivnimi lastnostmi (veže vodo in toksine) ter izvlečka borovnic in granatnega jabolka, ki pomirijo razdraženo sluznico.
Primeren je tudi za mladičke, starejše pse ter breje in doječe psice, ob upoštevanju navodil za uporabo.
3. Kaj pomeni kri ali sluz v pasjem blatu?
Sluz je pogosto znak draženja ali vnetja debelega črevesa. Sveža rdeča kri običajno izvira iz spodnjega dela prebavil, medtem ko je črno, katranasto blato lahko znak krvavitve v zgornjem delu prebavnega trakta. Če opazite večjo količino krvi ali se krvava driska ponavlja, je potreben veterinarski pregled.
4. Ali lahko stres povzroči drisko pri psu?
Da. Selitev, vožnja z avtomobilom, bivanje v pasjem hotelu, prihod novega družinskega člana ali obisk veterinarja lahko povzročijo t. i. stresni kolitis. Takšna driska je običajno kratkotrajna, vendar je dobro spremljati stanje psa in po potrebi podpreti prebavila.
5. Kako dolgo običajno traja driska pri psu?
Blaga akutna driska se pogosto umiri v 24 do 48 urah. Če traja dlje kot dva do tri dni ali jo spremljajo drugi simptomi, kot so bruhanje, izguba apetita ali apatija, je priporočljiv veterinarski pregled.
6. Kako po driski ponovno vzpostaviti normalno prebavo?
Po preboleli driski je pomembno postopoma preiti nazaj na običajno prehrano, zagotoviti dovolj tekočine in podpreti ravnovesje črevesne mikrobiote.
Pri tem so lahko koristne tudi skrbno izbrane prehranske sestavine. BioFunction8 vsebuje rastlinske sestavine in vlaknine, ki lahko predstavljajo dopolnilno prehransko podporo črevesnemu okolju. Borvo Nutrients huminska kislina vsebuje huminske snovi, ki jih raziskujejo zaradi njihovih potencialnih zaščitnih lastnosti in vplivov na črevesno pregrado.
Če se po driski pojavljajo še vetrovi ali napenjanje, lahko razmislimo tudi o dodatni prehranski podpori, kot je GigiVet Anti Fart & Intestinal Health.
Izbira dodatka naj bo prilagojena potrebam posameznega psa. Ni treba uporabljati vseh pripravkov hkrati, pri ponavljajočih se težavah pa je pomembno ugotoviti njihov vzrok.
Ustanoviteljica Pasje univerze, svetovalka in holistična veterinarka.
Verjamem, da si tvoj pes zasluži več kot le maskiranje simptomov. Kot holistična veterinarka združujem znanost in naravne pristope, da tvojemu kosmatincu vrnem ravnovesje in visok standard življenja.