Driska pri psu je ena najpogostejših prebavnih težav, s katero se vsaj enkrat sreča skoraj vsak lastnik. Mehko ali vodeno blato je lahko posledica neškodljive prebavne motnje, lahko pa opozarja tudi na resnejšo bolezen, ki zahteva veterinarsko obravnavo.
Večina primerov akutne driske mine v enem ali dveh dneh ob ustrezni prehrani, zadostni hidraciji in počitku prebavil. Kadar pa driska traja dlje časa, se ponavlja ali jo spremljajo bruhanje, kri v blatu, apatija ali izguba apetita, je pomembno čim prej poiskati vzrok.
V tem vodniku boste izvedeli:
- kaj pravzaprav pomeni driska pri psu,
- kako prepoznati različne vrste driske,
- kateri so najpogostejši vzroki,
- kako lahko psu pomagate doma,
- kdaj je potreben obisk veterinarja,
- katere prehranske dodatke lahko uporabite za podporo prebavi.
Kaj je driska pri psu?
Driska pomeni odvajanje mehkega, kašastega ali popolnoma tekočega blata, pogosto pogosteje kot običajno. Sama po sebi ni bolezen, temveč znak, da je v prebavilih prišlo do motnje.
Pri zdravem psu se voda in hranila med potovanjem hrane skozi črevesje postopoma absorbirajo. Če je črevesna sluznica vneta ali se vsebina skozi prebavila premika prehitro, voda ostane v blatu. Posledica je redkejše in mehkejše blato.
Poleg vode telo izgublja tudi pomembne elektrolite in minerale. Zato lahko dalj časa trajajoča driska hitro povzroči dehidracijo, zlasti pri mladičkih, starejših psih in psih manjših pasem.
Zakaj pride do driske?
Prebavni sistem psa je izredno občutljiv na spremembe. Že manjša napaka pri prehrani lahko povzroči začasno prebavno motnjo.
Najpogostejši sprožilci so:
- nenadna menjava hrane,
- mastni ostanki s človeške mize,
- pokvarjena hrana,
- uživanje smeti,
- bakterije in virusi,
- črevesni zajedavci,
- stres,
- zdravila,
- kronične bolezni prebavil.
Čeprav večina primerov ni nevarnih, vedno opazujte tudi splošno počutje psa. Pes, ki ima enkrat mehkejše blato, a ostaja živahen, običajno ni razlog za paniko. Povsem drugače pa je pri psu, ki poleg driske bruha, noče piti ali postane brezvoljen.
Katere vrste driske poznamo?
Vse driske niso enake. Že videz blata lahko veterinarju pomaga ugotoviti, v katerem delu prebavil nastaja težava.
Akutna driska
Akutna driska se pojavi nenadoma in praviloma traja od enega do treh dni.
Najpogosteje jo povzročijo:
- zaužitje neprimerne hrane,
- sprememba prehrane,
- stres,
- manjše virusne ali bakterijske okužbe.
Če je pes živahen, normalno pije in nima drugih simptomov, se stanje pogosto izboljša že v nekaj dneh.
Kronična driska
O kronični driski govorimo, kadar težava traja več kot tri tedne ali se neprestano vrača.
Takšna driska običajno kaže na globlji zdravstveni problem, kot so:
- kronično vnetje črevesja (IBD),
- intoleranca na določene sestavine hrane,
- bolezni trebušne slinavke,
- hormonske bolezni,
- motnje absorpcije hranil.
Pri kronični driski je vedno potreben veterinarski pregled.
Driska tankega črevesa
Pri tej obliki pes odvaja večje količine zelo mehkega ali tekočega blata.
Pogosto se pojavijo tudi:
- hujšanje,
- slabša kakovost dlake,
- povečana lakota,
- občasno bruhanje.
Ker se večina hranil absorbira v tankem črevesu, lahko dolgotrajne težave povzročijo prehranske primanjkljaje.
Driska debelega črevesa
Pri težavah v debelem črevesu je značilno:
- pogosto odvajanje,
- majhne količine blata,
- močno napenjanje,
- sluz,
- včasih tudi sveža kri.
Velikokrat je vzrok kolitis oziroma vnetje debelega črevesa, ki ga lahko sprožijo stres, prehrana ali okužbe.
Krvava driska
Kri v blatu vedno zahteva več pozornosti.
Ločimo dve obliki:
- Sveža svetlo rdeča kri (hematokezija)
Običajno izvira iz debelega črevesa ali zadnjega dela prebavil.
- Črno, katranu podobno blato (melena)
Gre za prebavljeno kri, ki kaže na krvavitev višje v prebavilih in zahteva takojšnjo veterinarsko obravnavo.
Če krvavo drisko spremljajo še bruhanje, šibkost ali visoka telesna temperatura, z obiskom veterinarja ne odlašajte.
Sluz v blatu
Manjša količina sluzi se lahko občasno pojavi tudi pri zdravem psu.
Če pa sluz opazite več dni zapored ali se pojavlja skupaj z drisko, gre pogosto za znak draženja debelega črevesa.
Najpogostejši vzroki so:
- kolitis,
- prehranske intolerance,
- paraziti,
- stres.
Kako driska vpliva na organizem psa?
Če driska traja dlje časa, ne vpliva samo na prebavila.
Pes lahko začne izgubljati:
- tekočino,
- elektrolite,
- minerale,
- energijo,
- telesno težo.
Pogosto se pojavijo tudi:
- zmanjšan apetit,
- bolečine v trebuhu,
- napenjanje,
- bruhanje,
- utrujenost,
- manjša želja po igri in sprehodih.
Pri mladičkih lahko že nekaj ur močne driske povzroči nevarno dehidracijo, zato jih je treba spremljati še posebej pozorno.
Prva pomoč pri blagih prebavnih težavah
Če je pes sicer živahen, nima krvi v blatu in ne bruha, lahko v prvih 24 urah naredite nekaj preprostih korakov:
- vedno naj ima na voljo svežo pitno vodo;
- ponudite lahko prebavljive manjše obroke (npr. kuhan piščanec ali puran brez kože z belim rižem ali veterinarsko gastrointestinalno dieto);
- izogibajte se mastni hrani, priboljškom in ostankom z mize;
- zmanjšajte fizične napore in omogočite počitek.
V tem obdobju lahko prebavilom pomaga tudi Gigivet Stomach Support & Diarrhea Stop, ki vsebuje sestavine za zaščito prebavne sluznice in podporo normalni konsistenci blata. Za večje pse je na voljo različica Gigivet Stomach Support & Diarrhea Stop Large Breed, prilagojena njihovim potrebam.
Najpogostejši vzroki driske pri psu
Driska je obrambni mehanizem organizma, s katerim se telo poskuša čim hitreje znebiti snovi, ki dražijo prebavila. Vzrok je lahko povsem nedolžen ali pa kaže na resnejšo bolezen, zato je pomembno poznati najpogostejše sprožilce.
1. Prehranske napake
Največ primerov akutne driske nastane zaradi hrane.
Psi imajo občutljiv prebavni sistem, zato lahko že manjša sprememba povzroči mehkejše blato.
Najpogostejši prehranski vzroki so:
- nenadna menjava hrane,
- preveč priboljškov,
- mastna hrana,
- ostanki z mize,
- pokvarjena hrana,
- uživanje smeti,
- zaužitje tujkov (plastika, igrače, nogavice).
Če pes zaužije nekaj neprimernega, se lahko driska pojavi že nekaj ur kasneje.
Nasvet: Novo hrano vedno uvajajte postopoma v obdobju 7–10 dni.
2. Intolerance in alergije na hrano
Nekateri psi določenih sestavin ne prebavljajo dobro.
Najpogostejši sprožilci so:
- govedina,
- piščanec,
- mlečni izdelki,
- pšenica,
- soja,
- določeni konzervansi.
Poleg driske se pogosto pojavijo še:
- srbež,
- pogosto lizanje tačk,
- vnetje ušes,
- napenjanje,
- ponavljajoče se prebavne težave.
Pri sumu na alergijo veterinar običajno priporoči eliminacijsko-provokacijsko dieto. Več o prepoznavanju in testiranju prehranskih alergij, si lahko preberete TUKAJ.
3. Bakterijske okužbe
Okužbe prebavil lahko povzročijo različne bakterije.
Med najpogostejšimi so:
- Salmonella spp.
- Campylobacter spp.
- Escherichia coli
- Clostridium perfringens
Znaki vključujejo:
- vodeno drisko,
- sluz,
- kri v blatu,
- povišano telesno temperaturo,
- bruhanje.
Večina zdravih odraslih psov blažje okužbe preboli brez večjih zapletov, medtem ko so mladički bistveno bolj ogroženi.
4. Virusne bolezni
Nekateri virusi povzročijo zelo hude prebavne težave.
Najnevarnejši so:
- pasji parvovirus,
- pasji koronavirus,
- pasja kuga (distemper).
Pri mladičkih lahko virusna driska hitro povzroči življenjsko nevarno dehidracijo.
Če necepljen mladič bruha in ima krvavo drisko, gre za nujno veterinarsko stanje.
5. Paraziti
Črevesni zajedavci so eden najpogostejših razlogov za ponavljajočo se drisko.
Najpogosteje jih povzročajo:
- gliste,
- trakulje,
- bičeglavi,
- kaveljci,
- Giardia,
- kokcidije.
Poleg driske lahko opazite:
- hujšanje,
- napihnjen trebuh,
- slabo dlako,
- povečano lakoto.
Redna analiza blata in razglistenje bistveno zmanjšata tveganje.
6. Zastrupitve
Psi raziskujejo svet z gobcem, zato pogosto zaužijejo snovi, ki so zanje nevarne.
Pogosti povzročitelji so:
- čokolada,
- grozdje in rozine,
- ksilitol,
- alkohol,
- strup za glodavce,
- čistila,
- zdravila za ljudi.
Pri zastrupitvah se poleg driske pogosto pojavijo še:
- močno bruhanje,
- tresenje,
- krči,
- apatija.
Takšni primeri zahtevajo takojšnjo veterinarsko pomoč.
7. Zdravila
Nekatera zdravila lahko porušijo ravnovesje črevesne mikrobiote.
Najpogosteje:
- antibiotiki,
- protivnetna zdravila (NSAID),
- kemoterapevtiki,
- določena zdravila za srce.
Če se driska pojavi po uvedbi nove terapije, se posvetujte z veterinarjem. Zdravila nikoli ne prekinite sami.
8. Stres
Mnogi lastniki ne vedo, da lahko tudi stres povzroči drisko.
Najpogostejše situacije so:
- selitev,
- prihod novega družinskega člana,
- bivanje v hotelu za pse,
- vožnja z avtomobilom,
- ognjemeti,
- obisk veterinarja,
- tekmovanja.
Takšna driska običajno traja kratek čas in mine, ko se pes umiri. Za stresne situacije priporočam Gigivet da ba Relax, ki z rastlinskimi izvlečki mete in baldrijana, pomiri psa ali mačka.
9. Kronične bolezni
Če driska traja več tednov ali se stalno vrača, je treba poiskati osnovni vzrok.
Možne bolezni vključujejo:
- kronično vnetje črevesja (IBD),
- eksokrino insuficienco trebušne slinavke (EPI),
- pankreatitis,
- Addisonovo bolezen,
- bolezni jeter,
- bolezni ledvic,
- tumorje prebavil.
Pri teh psih zdravljenje ni usmerjeno samo v odpravo driske, temveč predvsem v zdravljenje osnovne bolezni.
Simptomi driske pri psu
Driska je pogosto le eden od znakov prebavne motnje. Opazujte tudi druge spremembe v vedenju in počutju psa.
Najpogostejši spremljajoči simptomi so:
- pogosto odvajanje blata,
- zelo vodeno blato,
- sluz v blatu,
- kri v blatu,
- neprijeten vonj blata,
- napenjanje,
- bolečine v trebuhu,
- bruhanje,
- izguba apetita,
- hujšanje,
- utrujenost,
- povišana telesna temperatura,
- dehidracija.
Če se pojavi več simptomov hkrati, je tveganje za resnejšo bolezen večje.
Kako prepoznati dehidracijo?
Največja nevarnost driske ni samo izguba hranil, ampak predvsem izguba tekočine.
Na dehidracijo lahko kažejo:
- suhe dlesni,
- lepljiva slina,
- upadle oči,
- počasno vračanje kože po nežnem dvigu na vratu,
- močna utrujenost,
- hitro dihanje,
- temen urin.
Pri mladičkih se lahko dehidracija razvije že v nekaj urah.
Stopnje driske
Vsaka driska ne zahteva enakega ukrepanja. Spodnja tabela pomaga oceniti resnost težave.
Pasme, ki imajo pogosteje prebavne težave
Čeprav lahko drisko dobi vsak pes, so nekatere pasme zaradi genetike nekoliko bolj občutljive.
Sem sodijo:
- nemški ovčar,
- yorkshirski terier,
- pritlikavi šnavcer,
- bokser,
- nemška doga,
- pudelj,
- angleški buldog,
- francoski buldog,
- labradorec,
- zlati prinašalec,
- west highland white terier,
- jack russell terier.
To ne pomeni, da bodo ti psi nujno zboleli, vendar je pri njih priporočljivo posebno pozornost nameniti prehrani in zdravju prebavil.
Kdaj morate nujno obiskati veterinarja?
Čeprav veliko primerov mine brez zapletov, obstajajo situacije, ko z obiskom veterinarja ne smete odlašati.
Takoj poiščite veterinarsko pomoč, če:
- driska traja več kot 48–72 ur,
- je v blatu prisotna kri,
- je blato črno in katranasto,
- pes večkrat bruha,
- popolnoma preneha jesti ali piti,
- postane zelo apatičen,
- kaže znake močne bolečine v trebuhu,
- ima vročino,
- gre za mladiča, starejšega psa ali kroničnega bolnika,
- sumite na zaužitje strupa ali tujka.
Podpora prebavil v zgodnji fazi
Pri blagih prebavnih motnjah, ko pes nima opozorilnih znakov in veterinarski pregled še ni potreben, lahko poleg ustrezne prehrane pomaga tudi ciljna podpora prebavil.
Za akutno drisko je primeren Gigivet Stomach Support & Diarrhea Stop, ki vsebuje sestavine za zaščito prebavne sluznice, vezavo škodljivih snovi in podporo normalni konsistenci blata. Za pse večjih pasem je na voljo različica Gigivet Stomach Support & Diarrhea Stop Large Breed.
Če se po preboleli driski pojavijo napenjanje, občutljiva prebava ali počasnejša obnova črevesja, lahko koristita BioFunction8, ki prispeva k ravnovesju črevesne mikrobiote, ter Borvo Nutrients Huminska kislina, ki podpira črevesno sluznico in absorpcijo hranil.
Kako veterinar ugotovi vzrok driske?
Če driska traja dlje kot dva do tri dni, se pogosto ponavlja ali jo spremljajo drugi simptomi, bo veterinar poskušal ugotoviti osnovni vzrok težav. Sam videz blata namreč redko zadostuje za natančno diagnozo.
Med pregledom bo veterinar najprej ocenil splošno zdravstveno stanje psa, stopnjo hidracije, telesno temperaturo in morebitno občutljivost trebušne votline.
Po potrebi lahko priporoči tudi dodatne preiskave.
Analiza blata
Preiskava blata je ena najpogostejših diagnostičnih metod pri psih z drisko.
Z njo lahko odkrijemo:
- črevesne zajedavce,
- bakterijske okužbe,
- giardio,
- kokcidije,
- prisotnost krvi,
- motnje prebave.
Pri ponavljajočih težavah je pogosto priporočljivo odvzeti več vzorcev blata v različnih dneh.
Krvne preiskave
Če veterinar sumi na sistemsko bolezen, bo predlagal krvno sliko in biokemijske preiskave.
Te lahko pokažejo:
- okužbo,
- vnetje,
- bolezni jeter,
- bolezni ledvic,
- motnje elektrolitov,
- Addisonovo bolezen,
- pankreatitis.
Ultrazvok in rentgen
Slikovne preiskave pomagajo odkriti:
- tujke v prebavilih,
- zaporo črevesja,
- povečane bezgavke,
- tumorje,
- bolezni trebušne slinavke,
- spremembe na jetrih.
Naprednejša diagnostika
Pri dolgotrajnih težavah lahko veterinar priporoči še:
- endoskopijo,
- biopsijo črevesja,
- teste delovanja trebušne slinavke,
- alergološko diagnostiko,
- PCR analizo blata.
Kako zdravimo drisko pri psu?
Zdravljenje je vedno odvisno od vzroka. Zato ni enega zdravila, ki bi pomagalo pri vseh oblikah driske.
V večini primerov zdravljenje vključuje kombinacijo ustrezne prehrane, hidracije in podpore črevesni sluznici.
1. Nadomeščanje tekočine
Največja nevarnost pri driski je izguba tekočine.
Pes mora ves čas imeti dostop do sveže pitne vode.
Pri hujših primerih veterinar tekočino nadomešča z infuzijo.
Znaki, da pes potrebuje veterinarsko pomoč zaradi dehidracije:
- suhe dlesni,
- upadle oči,
- izrazita utrujenost,
- pes ne želi piti,
- koža se po dvigu počasi vrača v prvotni položaj.
2. Primerna prehrana
Prebavila potrebujejo nekaj dni, da si opomorejo.
Veterinar običajno priporoči lahko prebavljivo prehrano.
Primerna živila so:
- kuhan piščanec ali puran brez kože,
- bel riž,
- kuhan krompir,
- buča,
- …
Hrano ponudite v več manjših obrokih čez dan.
Ko se blato normalizira, običajno v 5–7 dneh postopoma preidete nazaj na običajno prehrano.
3. Podpora črevesni sluznici
Pri akutni driski je cilj zmanjšati draženje prebavil, zaščititi črevesno sluznico in izboljšati konsistenco blata.
V ta namen je odlična izbira:
Gigivet Stomach Support & Diarrhea Stop
Primeren je predvsem pri:
- akutni driski,
- prebavnih motnjah po zaužitju neprimerne hrane,
- občutljivem želodcu,
- menjavi hrane,
- stresni driski,
- okrevanju po prebavnih težavah.
Njegove sestavine pomagajo zaščititi prebavno sluznico, podpirajo normalno delovanje črevesja ter prispevajo k hitrejši stabilizaciji blata.
Za večje pasme je na voljo različica Gigivet Stomach Support & Diarrhea Stop Large Breed, ki omogoča enostavnejše odmerjanje pri psih z prekomerno telesno težo.
4. Obnova črevesnega mikrobioma
Po driski je črevesna mikroflora pogosto porušena.
To lahko povzroča:
- napenjanje,
- mehkejše blato,
- občutljivo prebavo,
- ponavljajoče težave.
V tem obdobju ima pomembno vlogo podpora koristnim črevesnim bakterijam.
BioFunction8
BioFunction8 vsebuje kombinacijo sestavin, ki pomagajo:
- vzdrževati zdravo črevesno mikrobioto,
- podpirati prebavo,
- izboljšati izkoristek hranil,
- zmanjšati možnost ponovnih prebavnih težav.
Posebej primeren je po antibiotični terapiji ali po daljši prebavni motnji.
5. Huminske kisline za obnovo prebavil
Pri psih z občutljivo prebavo ali ponavljajočo se drisko lahko koristijo tudi huminske kisline.
Borvo Nutrients – huminska kislina
Huminske kisline lahko:
- podpirajo obnovo črevesne sluznice,
- pomagajo vezati škodljive snovi v prebavilih,
- prispevajo k boljši absorpciji hranil,
- podpirajo naravno ravnovesje prebavil.
Izdelek je primeren kot dolgoročna podpora pri občutljivih psih.
6. Ko psa muči napenjanje
Veliko psov po preboleli driski razvije še izrazito napenjanje.
Vzrok je običajno porušeno ravnovesje črevesne mikrobiote.
Gigivet Anti Fart & Intestinal Health
Priporočljiv je pri psih, ki imajo:
- pogosto napenjanje,
- občutljivo prebavo,
- mehkejše blato,
- počasnejšo obnovo črevesja.
Redna uporaba pomaga podpirati normalno prebavo ter zmanjšati nastajanje plinov.
Katerih zdravil nikoli ne dajajte na svojo roko?
Veliko zdravil za ljudi je za pse lahko nevarnih.
Brez navodil veterinarja psu nikoli ne dajajte:
- loperamida (Imodium),
- antibiotikov,
- zdravil proti bolečinam,
- aspirina,
- ibuprofena,
- paracetamola.
Nepravilna uporaba lahko stanje celo poslabša.
Kaj lahko naredite doma?
Če pes nima opozorilnih znakov, lahko prve dni veliko naredite sami.
- Poskrbite za zadostno pitje.
- Ponudite lahko prebavljivo hrano.
- Hrano razdelite na manjše obroke.
- Opazujte pogostost odvajanja.
- Spremljajte morebitno kri ali sluz.
- Poskrbite za počitek.
- Dodajte ustrezno podporo prebavilom.
Če se stanje v 48 urah ne izboljša ali se poslabša, obiščite veterinarja.
Prehrana po preboleli driski
Ko se blato normalizira, se na običajno prehrano vračajte postopoma.
Kdaj lahko ponovno začne normalno gibanje?
Če je driska trajala le kratek čas, lahko pes običajno postopoma nadaljuje z običajnimi sprehodi, ko:
- normalno je,
- nima več driske,
- je živahen,
- pije dovolj vode.
Pri hujših oblikah driske pa se o vrnitvi k običajni aktivnosti posvetujte z veterinarjem.
Kako preprečiti drisko pri psu?
Čeprav vseh primerov driske ni mogoče preprečiti, lahko z nekaj preprostimi ukrepi bistveno zmanjšate tveganje za prebavne težave.
1. Hrano menjajte postopoma
Nenadna menjava hrane je eden najpogostejših razlogov za akutno drisko.
Novo hrano vedno uvajajte postopoma v obdobju 7–10 dni, tako da vsak dan nekoliko povečujete delež nove hrane.
2. Ne hranite psa z neprimernimi ostanki z mize
Mastna, začinjena ali zelo sladka hrana lahko močno obremeni prebavila.
Izogibajte se predvsem:
- mastnemu mesu,
- ocvrti hrani,
- čokoladi,
- grozdju,
- rozinam,
- čebuli,
- alkoholu,
- žvečilnim gumijem s ksilitolom.
3. Poskrbite za higieno
Veliko okužb se prenaša preko onesnažene vode ali iztrebkov.
Priporočljivo je:
- redno čistiti posode za hrano in vodo,
- pobirati pasje iztrebke,
- preprečiti pitje iz stoječih luž,
- na sprehodih preprečiti pobiranje hrane s tal.
4. Redno odpravljajte notranje zajedavce
Gliste, trakulje in drugi paraziti so eden najpogostejših vzrokov kronične driske.
Z veterinarjem se dogovorite za ustrezen program:
- zaščite pred zunanjimi zajedavci z dodatkom v hrano, kot je Kanex
- razglistenja po potrebi
- rednih pregledov blata
5. Zmanjšajte stres
Pri občutljivih psih lahko že manjše spremembe sprožijo prebavne težave.
Pomaga:
- ustaljena rutina,
- dovolj gibanja,
- kakovosten spanec,
- postopno navajanje na nove situacije,
- primerna mentalna zaposlitev.
6. Poskrbite za zdravo črevesje
Močan prebavni sistem je najboljša obramba pred številnimi prebavnimi težavami.
Pri psih z občutljivo prebavo ali pogostimi prebavnimi težavami lahko koristijo kakovostni prehranski dodatki za podporo črevesni mikrobioti in črevesni sluznici.
Za podporo zdravju prebavil priporočamo:
- Gigivet Stomach Support & Diarrhea Stop – pri akutni driski in občutljivem želodcu.
- Gigivet Stomach Support & Diarrhea Stop Large Breed – za pse večjih pasem.
- BioFunction8 – za podporo črevesni mikrobioti.
- Borvo Nutrients Huminska kislina – za podporo črevesni sluznici in boljšo absorpcijo hranil.
- Gigivet Anti Fart & Intestinal Health – pri napenjanju in občutljivi prebavi.
Driska pri mladičkih
Pri mladičkih je driska bistveno nevarnejša kot pri odraslih psih. Zaradi majhne telesne mase lahko izgubijo veliko tekočine že v nekaj urah, kar hitro vodi v dehidracijo.
Najpogostejši vzroki so:
- menjava hrane,
- črevesni zajedavci,
- stres ob prihodu v nov dom,
- virusne okužbe (zlasti parvoviroza),
- bakterijske okužbe.
Če mladiček:
- bruha,
- noče piti,
- ima krvavo drisko,
- je brez energije,
- ali driska traja več kot 12–24 ur,
je potreben takojšnji veterinarski pregled.
Driska pri psu je pogosta težava, ki ima lahko zelo različne vzroke – od prehodne prebavne motnje do resnih zdravstvenih stanj. Večina blagih primerov se ob ustrezni prehrani, zadostni hidraciji in počitku prebavil izboljša v nekaj dneh, vendar dolgotrajne ali hude driske nikoli ne smemo podcenjevati.
S spremljanjem splošnega počutja psa, pravočasnim obiskom veterinarja in ustrezno podporo prebavil lahko bistveno zmanjšate tveganje za zaplete ter pospešite okrevanje. Dolgoročno pa so kakovostna prehrana, zdrava črevesna mikrobiota in redna preventivna oskrba najboljša naložba v zdravje vašega psa.
Najpogostejša vprašanja (FAQ)
1. Kdaj je driska pri psu razlog za obisk veterinarja?
Če driska traja več kot 48–72 ur, se v blatu pojavi kri, pes bruha, noče jesti ali piti, je apatičen ali kaže znake dehidracije, čim prej obiščite veterinarja. Posebej previdni bodite pri mladičkih, starejših psih in psih s kroničnimi boleznimi.
2. Kaj lahko dam psu za drisko doma?
Pri blagi, kratkotrajni driski poskrbite za dovolj sveže vode in ponudite lahko prebavljivo prehrano, na primer kuhanega piščanca ali purana z belim rižem oziroma veterinarsko gastrointestinalno dieto. Prebavilom lahko dodatno pomagate z izdelkom Gigivet Stomach Support & Diarrhea Stop, ki podpira normalno delovanje prebavnega sistema in pomaga pri stabilizaciji blata.
3. Kaj pomeni kri ali sluz v pasjem blatu?
Sluz je pogosto znak draženja ali vnetja debelega črevesa. Sveža rdeča kri običajno izvira iz spodnjega dela prebavil, medtem ko je črno, katranasto blato lahko znak krvavitve v zgornjem delu prebavnega trakta. Če opazite večjo količino krvi ali se krvava driska ponavlja, je potreben veterinarski pregled.
4. Ali lahko stres povzroči drisko pri psu?
Da. Selitev, vožnja z avtomobilom, bivanje v pasjem hotelu, prihod novega družinskega člana ali obisk veterinarja lahko povzročijo t. i. stresni kolitis. Takšna driska je običajno kratkotrajna, vendar je dobro spremljati stanje psa in po potrebi podpreti prebavila.
5. Kako dolgo običajno traja driska pri psu?
Blaga akutna driska se pogosto umiri v 24 do 48 urah. Če traja dlje kot dva do tri dni ali jo spremljajo drugi simptomi, kot so bruhanje, izguba apetita ali apatija, je priporočljiv veterinarski pregled.
6. Kako po driski obnoviti črevesje psa?
Po preboleli driski je pomembno postopoma preiti nazaj na običajno prehrano in podpreti obnovo črevesne mikrobiote. Pri tem lahko pomagata BioFunction8, ki podpira ravnovesje koristnih bakterij, ter Borvo Nutrients Huminska kislina, ki prispeva k obnovi črevesne sluznice in boljši absorpciji hranil. Če se po driski pojavlja napenjanje ali občutljiva prebava, je lahko koristen tudi Gigivet Anti Fart & Intestinal Health.
