Vse, kar morate vedeti o funkcionalnih gobah, njihovih bioaktivnih učinkovinah, potencialnih koristih in izbiri kakovostnih prehranskih dopolnil.
Zdravilne oziroma funkcionalne gobe v zadnjih letih vzbujajo vedno več zanimanja tudi na področju prehrane in zdravja psov. Čeprav jih pogosto predstavljamo kot novost, imajo nekatere vrste večstoletno zgodovino uporabe v tradicionalni kitajski in japonski medicini.
Danes znanstvenike zanimajo predvsem njihove posebne bioaktivne spojine, ki lahko vplivajo na delovanje imunskega sistema, vnetne procese, črevesno mikrobioto in zaščito celic pred oksidativnim stresom.
Med najbolj poznanimi so reishi, chaga, shiitake, maitake, pisana ploskocevka (Turkey Tail), resasti bradovec (Lion’s Mane) in cordyceps.
Vsaka izmed teh gob ima nekoliko drugačno sestavo in potencialno področje delovanja. Prav zato ni vseeno, katero izberemo, v kakšni obliki jo uporabljamo in kakšne kakovosti je.
Toda kaj se v resnici skriva za njihovimi koristmi? Kaj o njih pravi znanost? In zakaj sta lahko dva izdelka iz iste vrste gobe po kakovosti povsem različna?
Kaj pravzaprav so zdravilne oziroma funkcionalne gobe?
Gobe običajno povezujemo s prehrano, vendar nekatere vrste vsebujejo posebno zanimive spojine, zaradi katerih jih preučujejo tudi z vidika fiziološkega delovanja.
Izraz funkcionalne gobe se najpogosteje uporablja za užitne vrste, ki poleg osnovnih hranil vsebujejo biološko aktivne snovi s potencialnimi koristmi za organizem.
Med najpomembnejšimi so polisaharidi, predvsem beta-glukani, triterpeni, fenolne spojine, steroli in antioksidanti.
Njihova sestava je odvisna od vrste gobe, načina gojenja, uporabljenega dela in postopkov predelave.
Zato sama navedba »zdravilna goba« še ne pove, kakšno kakovost ali koncentracijo učinkovin vsebuje določen prehranski dodatek.
Beta-glukani – ene najpomembnejših spojin v gobah
Beta-glukani so kompleksni polisaharidi, ki sestavljajo del celičnih sten gliv. Posebej zanimivi so gobni beta-1,3/1,6-glukani, ki jih znanstveniki preučujejo zaradi njihovega vpliva na imunske celice.
Njihovo delovanje opisujemo kot imunomodulatorno, kar pomeni, da lahko vplivajo na način, kako imunski sistem prepoznava dražljaje in se nanje odziva.
Med drugim sodelujejo pri aktivaciji makrofagov in drugih celic prirojenega imunskega sistema.
Pomembno pa je razlikovati med uravnavanjem imunskega odziva in preprosto trditvijo, da neka snov »krepi imunost«. Imunski sistem je zapleten, zato večja aktivnost ni vedno koristna, še posebej pri avtoimunskih boleznih.
Triterpeni in druge aktivne spojine
Poleg beta-glukanov posamezne gobe vsebujejo tudi druge zanimive snovi.
Reishi je na primer znan po ganoderičnih kislinah in drugih triterpenih, ki jih raziskujejo zaradi protivnetnih in antioksidativnih lastnosti.
Chaga vsebuje različne fenolne spojine, melanin in triterpene, med katerimi posebno zanimanje vzbuja betulinska kislina.
Resasti bradovec vsebuje hericenone in erinacine, povezane z raziskovanjem živčnega rastnega faktorja (NGF).
Shiitake pa vsebujejo lentinan in eritadenin, spojini, ki ju preučujejo zaradi njunega potencialnega vpliva na imunski sistem in presnovo maščob.
Prav raznolikost teh snovi je razlog, da se posamezne funkcionalne gobe med seboj razlikujejo.

Kako lahko funkcionalne gobe podpirajo zdravje psov?
Raziskave zdravilnih gob so pokazale več zanimivih mehanizmov delovanja. Večina teh ugotovitev za zdaj izhaja iz laboratorijskih raziskav, raziskav na glodavcih ali raziskav pri ljudeh.
Pri psih so trenutno klinični dokazi precej bolj omejeni, vendar obstajajo področja, ki si zaslužijo nadaljnjo pozornost.
1. Podpora imunskemu sistemu
Imunski sistem vsakodnevno varuje organizem pred mikroorganizmi in drugimi potencialno škodljivimi vplivi.
Gobni polisaharidi lahko sodelujejo pri delovanju imunskih celic in vplivajo na različne signalne poti, ki uravnavajo imunski odziv.
Posebej raziskovane so shiitake, maitake, reishi in pisana ploskocevka.
Njihovi beta-glukani lahko vplivajo na aktivnost makrofagov ter drugih obrambnih celic.
Pri psih bi lahko takšni učinki predstavljali zanimivo podporo imunskemu ravnovesju, vendar to še ne pomeni, da redno dodajanje gob dokazano preprečuje okužbe ali razvoj bolezni.
2. Podpora prebavi in črevesni mikrobioti
Zdravje črevesja je tesno povezano z delovanjem imunskega sistema.
Velik del imunskih celic je namreč povezan s prebavili, črevesna mikrobiota pa sodeluje pri številnih fizioloških procesih.
Določeni gobni polisaharidi in vlaknine lahko delujejo kot prebiotične sestavine, kar pomeni, da jih lahko uporabljajo koristni črevesni mikroorganizmi.
Tako lahko vplivajo na sestavo in ravnovesje mikrobiote.
Raziskave posameznih izvlečkov, med drugim chage, so pokazale zanimive spremembe v črevesnem mikrobnem okolju.
Resasti bradovec raziskujejo tudi zaradi njegovih potencialnih učinkov na črevesno sluznico.
Vendar je treba upoštevati, da se učinki posameznih izvlečkov razlikujejo in da raziskave pri psih še ne omogočajo splošnih zaključkov.
3. Protivnetni potencial
Vnetje je normalen in potreben obrambni odziv organizma. Težava nastane, ko traja predolgo ali postane pretiran.
Dolgotrajni vnetni procesi se lahko pojavljajo pri kožnih boleznih, alergijah, degenerativnih spremembah sklepov in številnih drugih kroničnih obolenjih.
Nekatere učinkovine funkcionalnih gob lahko vplivajo na nastajanje provnetnih signalnih molekul in zmanjšujejo oksidativni stres.
Posebej zanimive so raziskave triterpenov iz reishija in spojin, prisotnih v chagi.
Takšni rezultati nakazujejo protivnetni potencial, vendar še ne dokazujejo, da lahko gobni izvlečki pri psih učinkovito zdravijo artritis, alergije ali druga vnetna obolenja.
4. Antioksidativna zaščita celic
Med normalnim delovanjem organizma nastajajo prosti radikali oziroma reaktivne kisikove spojine.
Kadar njihova količina preseže sposobnost obrambnih sistemov, lahko pride do oksidativnega stresa.
Ta je povezan s poškodbami celic in številnimi procesi staranja.
Funkcionalne gobe vsebujejo različne antioksidativne spojine, med drugim polifenole, pigmente in druge snovi, ki so predmet raziskav zaradi zaščitnih učinkov.
Chaga je še posebej znana po visoki antioksidativni aktivnosti v laboratorijskih testih.
Vendar visoka laboratorijsko izmerjena antioksidativna aktivnost še ne pomeni nujno enakega učinka v telesu psa.
Pomembni so tudi prebavljivost, absorpcija in presnova posameznih spojin.
5. Podpora živčnemu sistemu in kognitivnim funkcijam
S staranjem se lahko pri psih pojavijo spremembe v vedenju, orientaciji, spanju in sposobnosti učenja.
Pri nekaterih gre za sindrom pasje kognitivne disfunkcije, ki ima določene podobnosti z nevrodegenerativnimi boleznimi pri ljudeh.
Resasti bradovec je zaradi svojih posebnih spojin eden zanimivejših predmetov raziskav na tem področju.
Hericenoni in erinacini so povezani z raziskavami nastajanja živčnega rastnega faktorja, ki ima pomembno vlogo pri vzdrževanju živčnih celic.
Predklinične raziskave nakazujejo nevroprotektivni potencial, vendar za zdaj ni dovolj kakovostnih raziskav, ki bi potrdile učinkovitost resastega bradovca pri psih s kognitivno disfunkcijo.
6. Energija, vzdržljivost in presnovno zdravje
Cordyceps ima dolgo zgodovino tradicionalne uporabe za podporo telesni zmogljivosti in vitalnosti.
Raziskovalci preučujejo njegove potencialne učinke na celični energetski metabolizem, izkoriščanje kisika in druge fiziološke procese.
Maitake pa vzbujajo zanimanje zaradi spojin, ki so v nekaterih živalskih raziskavah vplivale na presnovo glukoze in maščob.
Takšne ugotovitve so spodbudne, vendar jih ne moremo neposredno prenesti na aktivne ali starejše pse.
Za potrditev koristi pri vzdržljivosti, regeneraciji ali presnovnih boleznih potrebujemo ustrezne klinične raziskave.
Sedem najbolj poznanih funkcionalnih gob in njihove posebnosti

Reishi (Ganoderma lucidum) – goba, povezana z imunskim ravnovesjem
Reishi je ena najbolj znanih gob tradicionalnega azijskega zdravilstva.
Vsebuje beta-glukane, triterpene in številne druge bioaktivne spojine.
Posebej zanimive so ganoderične kisline, ki jih raziskujejo zaradi protivnetnih, antioksidativnih in imunomodulatornih učinkov.
Reishi pogosto povezujemo s podporo imunskemu sistemu, odzivanju na stres in splošnemu ravnovesju organizma.
Laboratorijske raziskave so pokazale tudi vpliv nekaterih njegovih spojin na sproščanje histamina in vnetne signalne poti.
Zato je predmet raziskav na področju alergij in kroničnih vnetij.
Pri psih pa za zdaj nimamo dovolj neposrednih kliničnih dokazov, da bi lahko zanesljivo trdili, da reishi zmanjšuje srbenje, zdravi alergije ali nadomešča protivnetna zdravila.
Posebnost reishija: bogata vsebnost triterpenov in široko raziskovan imunomodulatorni potencial.
Chaga (Inonotus obliquus) – posebnost severnih brezovih gozdov

Chaga se od večine drugih funkcionalnih gob razlikuje že po videzu.
Na deblih brez tvori trdo, temno, skoraj oglju podobno tvorbo, ki ni običajno gobno plodišče.
Gre za sterilni izrastek, sestavljen iz glivnega tkiva in lesnega materiala.
Prav povezanost z brezo pomembno vpliva na njeno kemijsko sestavo.
Chaga vsebuje različne polisaharide, pigment melanin, fenolne spojine ter nekatere triterpene.
Posebno zanimanje vzbuja betulinska kislina, povezana z brezovim lesom.
Raziskave teh spojin kažejo antioksidativne, protivnetne in nekatere druge biološke učinke.
Pri izbiri chage je pomembno preveriti, ali izdelek vsebuje naravni izrastek z breze ali gojeni micelij, saj se lahko njuna sestava bistveno razlikuje.
Pomembna je tudi vsebnost oksalatov. Zaradi njihove potencialno visoke koncentracije je pri psih z ledvičnimi boleznimi ali nagnjenostjo k oksalatnim kamnom potrebna posebna previdnost.
Posebnost chage: edinstvena sestava, povezana z rastjo na brezi, ter izrazita laboratorijsko izmerjena antioksidativna aktivnost.
Shiitake (Lentinula edodes) – tradicionalna užitna goba z zanimivimi polisaharidi

Shiitake so dobro poznane kot kulinarična goba, vendar so zanimive tudi zaradi vsebnosti bioaktivnih snovi.
Med najbolj raziskanimi je lentinan, posebna oblika beta-glukana, ki jo preučujejo predvsem zaradi vpliva na imunski sistem.
Shiitake vsebujejo tudi eritadenin, spojino, povezano z raziskavami presnove maščob in holesterola.
Poleg tega zagotavljajo različne vitamine, minerale in antioksidativne spojine.
Zaradi te kombinacije jih raziskujejo v povezavi z imunskim delovanjem, presnovnim zdravjem in zaščito celic.
Pri psih ostajajo klinični dokazi o teh učinkih omejeni.
Posebnost shiitake: prisotnost lentinana in eritadenina ter bogata tradicija uporabe v prehrani.
Maitake (Grifola frondosa) – zanimiva goba za raziskovanje presnove

Maitake so znane po značilni razvejani obliki in vsebnosti različnih polisaharidov.
Ena najbolj raziskovanih sestavin je tako imenovana D-frakcija, izvleček, bogat z beta-glukani.
Znanstveniki jo preučujejo zaradi potencialnih imunomodulatornih učinkov.
V nekaterih raziskavah na živalih so izvlečki maitake vplivali tudi na presnovo krvnega sladkorja in maščob.
Zato so maitake zanimive za raziskovanje presnovnega zdravja.
Vendar njihovega delovanja pri psih s sladkorno boleznijo ali drugimi presnovnimi motnjami še ne moremo obravnavati kot klinično potrjenega.
Posebnost maitake: polisaharidi, povezani z raziskavami imunskega delovanja in presnove.
Pisana ploskocevka (Trametes versicolor) – ena bolj zanimivih gob v veterinarskih raziskavah
Pisana ploskocevka, znana tudi kot Turkey Tail, je dobila angleško ime zaradi značilnih barvnih pasov, ki spominjajo na puranji rep.
Posebej zanimivi sta spojini PSK in PSP, polisaharidno-beljakovinska kompleksa, ki ju raziskujejo zaradi vpliva na imunsko delovanje.
To je tudi ena redkih funkcionalnih gob, za katero obstajajo klinične raziskave pri psih z rakom.
V zgodnji raziskavi pri psih s hemangiosarkomom vranice so raziskovalci spremljali vpliv določenega standardiziranega izvlečka PSP po operaciji.
Rezultati so nakazali možnost ugodnega vpliva na potek bolezni, vendar je bila raziskava majhna.
Kasnejša, obsežnejša raziskava ni potrdila izboljšanja preživetja ob dodajanju PSP standardni kemoterapiji.
To pomeni, da so dosedanji rezultati zanimivi, vendar niso dovolj za sklep, da pisana ploskocevka učinkovito zdravi raka pri psih.
Posebnost pisane ploskocevke: raziskovani polisaharidno-beljakovinski kompleksi in obstoj neposrednih veterinarskih kliničnih raziskav.
Resasti bradovec (Hericium erinaceus) – goba, ki vzbuja zanimanje raziskovalcev živčevja

Resasti bradovec je prepoznaven po svoji beli, viseči strukturi, ki spominja na levjo grivo.
Za razliko od številnih drugih funkcionalnih gob, ki jih povezujemo predvsem z imunskim sistemom, je resasti bradovec posebej zanimiv na področju nevroznanosti.
Vsebuje hericenone in erinacine, ki jih preučujejo zaradi potencialnega vpliva na nastajanje živčnega rastnega faktorja.
Predklinične raziskave so pokazale zanimive učinke na živčne celice in nekatere kognitivne funkcije.
Raziskujejo tudi njegovo potencialno delovanje na črevesno sluznico in povezavo med črevesjem ter možgani.
Pri starejših psih s spremembami vedenja ali kognitivnimi težavami je to zanimivo področje prihodnjih raziskav.
Posebnost resastega bradovca: spojine, povezane z raziskovanjem živčnega sistema in kognitivnega zdravja.
Cordyceps – tradicionalna podpora vitalnosti
Ime cordyceps se uporablja za več sorodnih, vendar med seboj različnih vrst gliv.
Med najbolj poznanimi sta Ophiocordyceps sinensis in Cordyceps militaris.
Razlikovanje je pomembno, saj se njuna kemijska sestava in načini gojenja lahko razlikujejo.
Cordyceps vsebuje polisaharide, nukleozide in druge bioaktivne spojine. Pri nekaterih vrstah je posebej zanimiv kordicepin.
Raziskovalci preučujejo možne vplive na celični metabolizem, vnetne procese in telesno zmogljivost.
Zaradi tradicionalne uporabe ga pogosto povezujemo z energijo, vzdržljivostjo in regeneracijo.
Toda pri psih za zdaj ni dovolj dokazov, da bi lahko trdili, da prehranska dopolnila s cordycepsom zanesljivo povečujejo športno zmogljivost ali zmanjšujejo utrujenost.
Posebnost cordycepsa: bioaktivne spojine, povezane z raziskovanjem energijskega metabolizma in telesne zmogljivosti.
Kaj o zdravilnih gobah pri psih in mačkah dejansko pravi znanost?
Zdravilne gobe zaradi svojih bioaktivnih spojin že desetletja vzbujajo zanimanje raziskovalcev. Njihove potencialne koristi so predmet številnih raziskav, od delovanja beta-glukanov na imunski sistem do vpliva posameznih učinkovin na presnovo, črevesno mikrobioto in antioksidativno zaščito organizma.
Posebej zanimivo je, da se vse več raziskav izvaja tudi neposredno na psih in mačkah. Tako lahko raziskovalci spremljajo, kako se organizem živali odzove na dodajanje gob v prehrano in katere fiziološke spremembe dejansko nastanejo.
V nadaljevanju predstavljamo nekaj najpomembnejših veterinarskih raziskav in njihovih ugotovitev.
Reishi – raziskava imunskega odziva pri 40 psih
Leta 2024 so Kayser in sodelavci v reviji Journal of Animal Science objavili raziskavo, v kateri so preučevali vpliv gobe reishi (Ganoderma lucidum) na imunski odziv zdravih psov.
V raziskavo je bilo vključenih 40 odraslih beaglov, razdeljenih v štiri skupine. Ena skupina ni prejemala dodatka, preostale pa so 28 dni prejemale 5, 10 oziroma 15 mg reishija na kilogram telesne mase dnevno.
Med raziskavo so pse cepili in spremljali nastajanje protiteles ter druge kazalnike imunskega odziva.
Kaj so ugotovili?
Pri psih, ki so prejemali najvišji odmerek reishija (15 mg/kg dnevno), so po cepljenju proti steklini izmerili statistično značilno večji porast specifičnih protiteles IgG v primerjavi s kontrolno skupino.
Raziskovalci so spremljali tudi fagocitno aktivnost imunskih celic – proces, pri katerem obrambne celice prepoznavajo in odstranjujejo tuje delce. Pri posameznih meritvah so opazili razlike med skupinami, vendar niso bili vsi kazalniki statistično značilno spremenjeni.
Raziskava je pomembna, ker neposredno pri psih kaže, da lahko prehransko dodajanje reishija vpliva na določene vidike imunskega odziva.
To je zanimiva podlaga za nadaljnje raziskovanje reishija kot funkcionalne sestavine prehrane za podporo imunskemu ravnovesju.
Vir: Kayser in sod. (2024) [12].
Shiitake – vpliv na antioksidativno zaščito in holesterol pri psih
V raziskavi Kusabe in Araija (2024), objavljeni v reviji Frontiers in Veterinary Science, so znanstveniki preučevali vpliv shiitake (Lentinula edodes) na antioksidativne in presnovne kazalnike zdravih psov.
Sodelovalo je osem zdravih psov, od katerih so štirje štiri tedne prejemali shiitake v prahu, preostali štirje pa so predstavljali kontrolno skupino.
Raziskovalci so uporabljali odmerek 800 mg posušenega shiitake prahu na kilogram telesne mase dnevno. Količino so določili glede na vsebnost eritadenina, spojine, povezane s presnovo holesterola.
Kaj so ugotovili?
Po štirih tednih so pri psih, ki so prejemali shiitake, izmerili:
- Znižanje skupnega holesterola s povprečno 128 na 91 mg/dL, kar predstavlja približno 29-odstotno zmanjšanje.
- Povečano aktivnost superoksid dismutaze (SOD), pomembnega encima, ki sodeluje pri antioksidativni zaščiti celic.
- Povečano izražanje gena SIRT1 v levkocitih, ki sodeluje pri uravnavanju celične presnove in odzivanju na stres.
Pri telesni masi in oceni telesne kondicije psov niso opazili pomembnih sprememb.
Rezultati so zanimivi predvsem zato, ker so pokazali merljive spremembe v antioksidativnem sistemu in presnovi maščob neposredno pri psih.
Raziskava podpira nadaljnje preučevanje shiitake kot prehranske sestavine, povezane z antioksidativnim in presnovnim zdravjem. Uporabljeni odmerek se je nanašal na posušen gobni prah in ga ni mogoče neposredno enačiti z odmerkom koncentriranega izvlečka.
Vir: Kusaba in Arai (2024) [1].
Resasti bradovec, reishi in pisana ploskocevka – vpliv na črevesno mikrobioto psov
Septembra 2026 so Wang in sodelavci v reviji Journal of Animal Science objavili raziskavo, ki je preučevala vpliv kombinacije treh funkcionalnih gob in govejega kolostruma na prebavo in imunske kazalnike psov.
V raziskavi je sodelovalo 20 zdravih odraslih beaglov. Razdeljeni so bili v dve skupini, ki sta 12 tednov prejemali placebo oziroma prehranski dodatek.
Pripravek je vseboval vodne izvlečke:
- Resastega bradovca (Hericium erinaceus).
- Reishija (Ganoderma lucidum).
- Pisane ploskocevke (Trametes versicolor).
- Goveji kolostrum.
Dnevna količina pripravka je znašala 1,8 g.
Kaj so ugotovili?
Pri psih, ki so prejemali kombinirani pripravek, so izmerili višje koncentracije acetata, propionata in skupnih kratkoverižnih maščobnih kislin v blatu v primerjavi s kontrolno skupino.
Kratkoverižne maščobne kisline nastajajo med mikrobno fermentacijo v črevesju in sodelujejo pri pomembnih procesih, povezanih z zdravjem črevesnega okolja.
Raziskovalci so opazili tudi spremembe v zastopanosti posameznih črevesnih bakterij, med drugim bakterij iz rodu Lactobacillus.
Pri psih niso zaznali neželenih sprememb splošnega zdravstvenega stanja, krvnih kazalnikov ali kakovosti blata.
Raziskava tako kaže, da lahko kombinirani pripravek z gobnimi izvlečki vpliva na določene presnovke črevesne mikrobiote.
Ker je pripravek poleg treh gob vseboval tudi kolostrum, ugotovljenih učinkov ni mogoče pripisati izključno posamezni gobi.
Vir: Wang in sod. (2026) [2].

Zanimiva raziskava pisane ploskocevke pri psih s hemangiosarkomom
Pisana ploskocevka (Trametes versicolor) je ena izmed funkcionalnih gob, ki so bile neposredno raziskovane tudi v veterinarski onkologiji.
Posebej zanimiv je polisaharopeptid PSP, kompleks polisaharidov in beljakovin, ki ga raziskujejo zaradi njegovega imunomodulatornega delovanja.
Raziskava iz leta 2012
Brown in Reetz sta v raziskavo vključili 15 psov s hemangiosarkomom vranice. Po operativni odstranitvi vranice so psi prejemali enega od treh dnevnih odmerkov standardiziranega pripravka PSP:
- 25 mg/kg telesne mase.
- 50 mg/kg telesne mase.
- 100 mg/kg telesne mase.
Pri skupini z najvišjim odmerkom, 100 mg/kg, je mediana preživetja znašala 199 dni.
V isti skupini je mediana časa do napredovanja metastaz znašala 112 dni, medtem ko je bila pri najnižjem odmerku 30 dni.
Razlika v času do napredovanja metastaz je bila statistično značilna, razlika v skupnem preživetju med odmernimi skupinami pa ne.
Ti zgodnji rezultati so spodbudili zanimanje za nadaljnje raziskovanje PSP pri psih z rakavimi obolenji.
Raziskava iz leta 2022
Leta 2022 je bila objavljena večja raziskava s 101 psom s hemangiosarkomom vranice.
Raziskovalci so primerjali tri načine zdravljenja po operaciji: PSP samostojno, kemoterapijo z doksorubicinom in placebom ter kombinacijo PSP z doksorubicinom.
Dodajanje PSP kemoterapiji ni statistično značilno izboljšalo preživetja v primerjavi s kemoterapijo brez PSP.
Raziskavi sta pomembni, ker prikazujeta razvoj veterinarskega raziskovanja: od spodbudnih rezultatov manjše pilotne raziskave do obsežnejšega preverjanja v kliničnih razmerah.
Obe sta preučevali specifični standardizirani pripravek PSP, zato rezultatov ni mogoče samodejno prenesti na vse izvlečke pisane ploskocevke.
Vira: Brown in Reetz (2012) [4]; Gedney in sod. (2022) [5].
Kljub temu funkcionalne gobe ostajajo zanimivo področje nadaljnjega raziskovanja v veterinarski medicini.

Agaricus brasiliensis – zanimivi rezultati pri psih s kožnimi težavami
Leta 2024 so Motoi in sodelavci v reviji International Journal of Medicinal Mushrooms objavili raziskavo vpliva gobe Agaricus brasiliensis KA21 na pse z dermatitisom, povezanim s kvasovko Malassezia.
V raziskavo je bilo vključenih devet psov, ki so prejemali pripravek iz plodišča omenjene gobe.
Raziskovalci so spremljali klinično stanje kože ter koncentracije protiteles proti beta-glukanom.
Kaj so ugotovili?
Pri psih, ki niso prejemali peroralnih steroidov, so po dodajanju pripravka pri skoraj vseh opazili povečanje koncentracije protiteles proti beta-glukanom.
Pri psih, pri katerih so se kožni simptomi izboljšali, so prav tako zaznali povečanje teh protiteles.
Ugotovitve nakazujejo zanimivo povezavo med prehranskim dodajanjem pripravka iz gobe Agaricus brasiliensis, imunskim odzivom in kliničnimi znaki kožnih težav.
Čeprav Agaricus brasiliensis ni med sedmimi gobami, ki jih podrobneje predstavljamo v tem članku, je raziskava dodaten primer zanimanja veterinarske znanosti za uporabo funkcionalnih gob.
Vir: Motoi in sod. (2024) [13].
Medicinske gobe pri mačkah – raziskava črevesne mikrobiote in presnove
Zanimivi rezultati prihajajo tudi iz raziskave, objavljene leta 2026 v reviji Journal of Animal Science, ki so jo izvedli Broughton in sodelavci.
Vključenih je bilo 20 zdravih odraslih mačk, ki so bile razdeljene v dve skupini.
Ena skupina je 12 tednov prejemala kombinirani pripravek, ki je vseboval vodne izvlečke resastega bradovca, reishija in pisane ploskocevke ter goveji kolostrum. Druga skupina je prejemala placebo.
Dnevna količina dodatka je znašala 900 mg.
Kaj so ugotovili?
Pri mačkah, ki so prejemale pripravek, so raziskovalci ugotovili:
- Nižje koncentracije trigliceridov v krvnem serumu v primerjavi s kontrolno skupino.
- Spremembe v zastopanosti nekaterih bakterijskih rodov v črevesju.
- Spremembe koncentracij določenih presnovkov v blatu, med drugim amonijaka in razvejanih kratkoverižnih maščobnih kislin.
Mačke so pripravek dobro prenašale, brez opaženih neželenih zdravstvenih učinkov med raziskavo.
Rezultati odpirajo zanimive možnosti za nadaljnje raziskovanje vpliva funkcionalnih gob na črevesno mikrobioto in presnovne procese pri mačkah.
Tudi v tej raziskavi so uporabljali kombinacijo več sestavin, zato posamezne učinke težko pripišemo samo eni vrsti gobe.
Vir: Broughton in sod. (2026) [3].
Kaj nam povedo dosedanje raziskave?
Dosedanje veterinarske raziskave ponujajo več zanimivih ugotovitev.
Pri reishiju so raziskovalci opazili vpliv na odziv protiteles po cepljenju. Pri shiitake so zabeležili izboljšanje nekaterih antioksidativnih kazalnikov in znižanje holesterola. Pri kombinacijah gobnih izvlečkov so ugotovili spremembe črevesnih presnovkov in mikrobiote tako pri psih kot pri mačkah.
To so konkretni rezultati, ki potrjujejo, da imajo določene gobne sestavine lahko merljive fiziološke učinke tudi pri hišnih živalih.
Hkrati raziskave uporabljajo različne vrste gob, odmerke in formulacije. Zato je pri izbiri izdelka pomembno poznati njegovo sestavo, uporabljeni del gobe, koncentracijo in način ekstrakcije.
Zdravilne gobe tako predstavljajo zanimivo področje sodobne veterinarske prehranske znanosti, kjer se tradicionalna uporaba vse bolj dopolnjuje z raziskavami na živalih.

Kakovost je pomembnejša, kot si morda mislimo
Pri funkcionalnih gobah izbira vrste predstavlja samo prvi korak.
Dva izdelka, ki na embalaži navajata isto vrsto gobe, lahko vsebujeta precej različne količine aktivnih učinkovin.
Razlike so posledica uporabljenega dela glive, pogojev gojenja, substrata, ekstrakcije in nadzora kakovosti.
Plodišče in micelij – kakšna je razlika?
Plodišče je del gobe, ki ga običajno prepoznamo kot gobo: klobuk, bet ali drugo značilno strukturo.
Micelij je vegetativni del glive, sestavljen iz mreže drobnih glivnih niti.
Oba dela lahko vsebujeta bioaktivne snovi, vendar njuna sestava ni nujno enaka.
Posebno pozornost si zaslužijo izdelki, pri katerih je micelij gojen na žitnem substratu in nato predelan skupaj z njim.
Takšna surovina lahko vsebuje precejšen delež preostalega škroba.
Posledično lahko deklarirana količina »gobnega prahu« vključuje tudi material, ki ni glivnega izvora.
To ne pomeni, da je vsak izdelek iz micelija slab. Kakovost je treba oceniti glede na uporabljeno tehnologijo in laboratorijsko potrjene aktivne spojine.
Pri izbiri je zato pomembno vedeti, ali izdelek vsebuje plodišče, čisti micelij ali micelij skupaj z gojitvenim substratom.
Zakaj je pri chagi izvor še posebej pomemben?
Pri chagi ne uporabljamo klasičnega plodišča, temveč trd, sterilni izrastek na brezovem deblu. V njem se prepletajo glivne strukture in lesno tkivo, zato se kemična sestava razlikuje od gojenega micelija v tekočem mediju ali na žitih. Spojine, povezane z brezo, na primer določeni triterpeni, niso nujno prisotne v enaki količini pri gojenih izdelkih.
Tudi divji izvor sam po sebi ne zagotavlja kakovosti: pomembni so način nabiranja, trajnost pridobivanja, identiteta vrste, preverjena vsebnost učinkovin in analize onesnaževal. Zaradi možnosti visoke vsebnosti oksalatov je pri chagi potrebna dodatna previdnost, zlasti pri živalih z ledvičnimi težavami [11].
Beta-glukani niso isto kot skupni polisaharidi
Na embalažah gobnih dopolnil pogosto zasledimo podatek o vsebnosti polisaharidov.
Toda visoka vsebnost skupnih polisaharidov še ne pomeni visoke vsebnosti beta-glukanov.
Med polisaharide namreč spada tudi škrob.
Če je bil micelij gojen na žitih, lahko del izmerjenih polisaharidov predstavlja prav škrob iz substrata.
Zato je laboratorijsko potrjena vsebnost beta-glukanov precej uporabnejši podatek kot splošna navedba »visoka vsebnost polisaharidov«.
Še več nam lahko pove ločeno merjenje beta-glukanov in alfa-glukanov.
Zakaj je ekstrakcija pomembna?
Celične stene gob vsebujejo hitin in druge težko prebavljive strukturne snovi.
Zaradi tega lahko del bioaktivnih spojin ostane manj dostopen prebavnim procesom.
Različne metode ekstrakcije omogočajo učinkovitejše sproščanje določenih spojin.
Ekstrakcija z vročo vodo je posebej uporabna za pridobivanje številnih vodotopnih polisaharidov, med njimi beta-glukanov.
Alkoholna ekstrakcija omogoča pridobivanje nekaterih manj vodotopnih snovi, kot so določeni triterpeni.
Dvojna ekstrakcija združuje uporabo vode in alkohola.
Ultrazvočno podprta ekstrakcija pa uporablja ultrazvočno energijo za izboljšanje sproščanja spojin iz surovine.
Toda nobena metoda sama po sebi ne zagotavlja vrhunskega izdelka.
Pomembni so uporabljeni pogoji ekstrakcije, ohranitev aktivnih snovi in laboratorijska analiza končnega izvlečka.
Kaj pomeni izvleček 10 : 1?
Razmerje 10 : 1 običajno označuje količino izhodiščne surovine glede na količino pridobljenega izvlečka.
Na primer: za kilogram izvlečka naj bi bilo uporabljenih približno deset kilogramov gobne surovine.
Toda tak podatek sam po sebi ne pove, koliko beta-glukanov, triterpenov ali drugih učinkovin je v končnem izdelku.
Zato izvleček 10 : 1 ni nujno učinkovitejši od izdelka z drugačnim ekstrakcijskim razmerjem.
Pomembnejši so izmerjena sestava, kakovost surovine in ustreznost postopka.
Zakaj je laboratorijsko testiranje tako pomembno?
Gobe imajo sposobnost kopičenja različnih snovi iz okolja.
Med njimi so lahko tudi neželena onesnaževala, kot so težke kovine.
Zato je pri kakovostnih gobnih prehranskih dopolnilih pomembno preverjanje:
- prisotnosti svinca, kadmija, arzena in živega srebra;
- mikrobiološke ustreznosti;
- morebitnih ostankov pesticidov;
- pristnosti uporabljene vrste;
- vsebnosti pomembnih aktivnih učinkovin.
Zanesljiv proizvajalec bi moral biti sposoben zagotoviti ustrezne analize oziroma certifikat analize (COA).
Dobra gobna formulacija ni tista, ki obljublja največ, temveč tista, pri kateri vemo, kaj dejansko vsebuje.

Kako izbrati kakovostno prehransko dopolnilo gobe za psa?
Pred izbiro izdelka je smiselno preveriti nekaj ključnih informacij.
1. Točna vrsta gobe
Na deklaraciji naj bo navedeno latinsko ime, saj lahko podobna komercialna poimenovanja označujejo različne vrste.
2. Uporabljeni del glive
Ali gre za plodišče, micelij ali kombinacijo obeh? Je bil micelij ločen od gojitvenega substrata?
3. Izvor surovine
Pomembna sta sledljivost in način pridobivanja.
4. Metoda predelave
Ali izdelek vsebuje navaden gobni prah ali izvleček? Katera ekstrakcijska metoda je bila uporabljena?
5. Dejanska vsebnost učinkovin
Ali proizvajalec navaja izmerjeno vsebnost beta-glukanov oziroma drugih za izbrano gobo značilnih spojin?
6. Laboratorijska preverjanja
Ali obstajajo analize končnega izdelka, ki potrjujejo njegovo identiteto in čistost?
Pri prehranskih dopolnilih za živali mora biti enako pomembna tudi primernost za posamezno živalsko vrsto.
Izdelek, namenjen ljudem, ni samodejno primeren za pse.

Kako pravilno uporabljati funkcionalne gobe pri psih?
Pri uporabi funkcionalnih gob ni pomembna samo vrsta gobe, temveč tudi oblika pripravka, koncentracija in dejanska vsebnost aktivnih spojin. Posušena goba, izvleček 10 : 1 in standardizirani polisaharid PSP so različni izdelki; njihovih gramov ali miligramov ni mogoče neposredno enačiti.
Katere oblike dopolnil so na voljo?
Posušen gobni prah: zmleta posušena surovina, praviloma brez postopka koncentriranja izbranih spojin. Pri nekaterih gobah je pomembna ustrezna toplotna obdelava.Prašek izvlečka: po ekstrakciji posušeni koncentrat; pri njem moramo poznati uporabljeno topilo, razmerje ekstrakcije in po možnosti vsebnost markerjev, denimo beta-glukanov.Kapsule in tablete: omogočajo priročno odmerjanje, vendar je treba preveriti količino izvlečka na kapsulo ter morebitne pomožne sestavine.Tekoči izvlečki: lahko vsebujejo vodo, glicerin, alkohol ali kombinacijo nosilcev. Alkoholne tinkture za ljudi niso avtomatično primerne za živali.Priboljški z dodatkom gob: količina aktivnih spojin je lahko manjša ali ni standardizirana; njihova vsebnost mora biti razvidna iz deklaracije.
Kolikšen odmerek je primeren?
Za vse funkcionalne gobe ne obstaja enoten, znanstveno potrjen odmerek.
Potrebna količina je odvisna od vrste, koncentracije izvlečka, njegove sestave, telesne mase psa in zdravstvenega stanja.
Odmerkov, uporabljenih v raziskavah določenih standardiziranih izvlečkov, ne moremo neposredno prenesti na drug gobni izdelek.
Zato je najprimerneje upoštevati navodila konkretnega proizvajalca ter se ob zdravstvenih težavah posvetovati z veterinarjem.
Ali lahko kombiniramo več različnih gob?
Različne funkcionalne gobe vsebujejo različne spojine, zato se pogosto pojavljajo v kombiniranih formulacijah.
Toda več sestavin ne pomeni nujno večje učinkovitosti.
Pri kombiniranju je treba upoštevati celotno količino zaužitih učinkovin in morebitne interakcije z zdravili.
Za začetek je pogosto smiselno uvajati eno novo dopolnilo naenkrat, da lažje spremljamo njegovo prenašanje.
Kdaj je pri uporabi gob potrebna dodatna previdnost?
Čeprav se nekatere užitne funkcionalne gobe praviloma dobro prenašajo, koncentrirani izvlečki niso nujno primerni za vse pse.
Previdnost je posebej pomembna pri:
Avtoimunskih boleznih. Imunomodulatorne spojine lahko vplivajo na imunski odziv, zato njihova uporaba zahteva individualno presojo.
Jemanju imunosupresivov. Obstaja možnost vpliva na učinke zdravil, ki zavirajo imunski sistem.
Motnjah strjevanja krvi. Nekatere gobe lahko vplivajo na delovanje krvnih ploščic. Pred operativnimi posegi je zato pomemben posvet z veterinarjem.
Sladkorni bolezni. Določeni izvlečki lahko vplivajo na presnovo glukoze, kar je pomembno pri živalih, ki prejemajo inzulin.
Ledvičnih boleznih. Posebno pozornost je treba nameniti chagi zaradi njene potencialno visoke vsebnosti oksalatov.
Brejosti in dojenju. Podatkov o varnosti koncentriranih gobnih izvlečkov pri brejih in doječih psicah je premalo.
Zdravljenju raka. Vsako prehransko dopolnilo je treba uskladiti z veterinarskim onkologom.
Možni neželeni učinki vključujejo prebavne motnje, mehkejše blato, bruhanje ali preobčutljivostne reakcije.
Če se pojavijo izrazite težave, je treba uporabo prekiniti in poiskati veterinarski nasvet.
Funkcionalne gobe niso nadomestilo za ustrezno diagnostiko ali zdravljenje bolezni.
Funkcionalne gobe v ponudbi Pasje Univerze

Pri Pasji univerzi verjamemo, da je pri izbiri prehranskih dopolnil za pse pomembno razumeti, kaj izdelek vsebuje in kako je izdelan.
Zato želimo poleg same ponudbe zagotavljati tudi informacije, ki lastnikom pomagajo pri premišljeni izbiri.
Med izdelki v naši ponudbi so tudi izvlečki funkcionalnih gob Borvo Nutrients, med drugim shiitake, chaga, maitake in resasti bradovec.
Pri teh izdelkih so nam posebej zanimivi navedeni izvor surovin, uporabljeni deli gob in podatki o predelavi.
Na primer Borvo Nutrients Shiitake vsebuje po deklaraciji izvleček iz 100 % plodišč shiitake, gojenih na Finskem, pridobljen z ultrazvočno podprto ekstrakcijo, brez dodanih žitnih polnil, škroba in micelija.
Borvo Nutrients Chaga pa je predstavljena kot izvleček chage finskega izvora, pridobljen z ultrazvočno podprto ekstrakcijo, z navedeno vsebnostjo beta-glukanov.
Pri vsakem izdelku je vseeno pomembno preveriti njegove dejanske specifikacije, laboratorijska testiranja in navodila za uporabo.
Naš namen ni iskati čudežnih rešitev, ampak lastnikom omogočiti dostop do kakovostnih izdelkov in razumljivih informacij.
Več o funkcionalnih gobah Borvo Nutrients lahko izveste TUKAJ.
Pogosta vprašanja o zdravilnih gobah za pse
Ali so zdravilne gobe primerne za vsakodnevno uporabo?
Nekatera gobna prehranska dopolnila so namenjena redni uporabi, vendar je primernost odvisna od vrste izdelka in zdravstvenega stanja psa.
Za dolgoročno uporabo številnih koncentriranih izvlečkov pri psih še nimamo dovolj kakovostnih podatkov.
Ali lahko funkcionalne gobe pomagajo starejšim psom?
Zaradi antioksidativnih, protivnetnih in drugih potencialnih učinkov so zanimive tudi v povezavi s staranjem.
Toda koristi, kot sta izboljšana gibljivost ali boljše kognitivno delovanje, pri psih še niso dovolj klinično potrjene.
Ali lahko zdravilne gobe uporabljamo pri psih z alergijami?
Nekatere spojine iz gob vplivajo na vnetne in imunske procese v laboratorijskih raziskavah.
To še ne pomeni, da lahko zanesljivo zmanjšajo alergijske simptome pri psih.
Pri potrjenih alergijah je pomembno ustrezno veterinarsko zdravljenje.
Ali lahko gobe nadomestijo zdravila?
Ne. Funkcionalne gobe so prehranska dopolnila in ne nadomestilo za veterinarsko zdravljenje.
Pri resnih boleznih jih lahko obravnavamo le kot morebitno dodatno podporo, kadar je njihova uporaba primerna in usklajena z veterinarjem.
Kaj je pomembnejše: vrsta gobe ali njena kakovost?
Oboje.
Različne vrste vsebujejo različne aktivne spojine, kakovost končnega izdelka pa je odvisna od uporabljene surovine, načina predelave in laboratorijsko potrjene sestave.
Tudi najbolj zanimiva vrsta gobe ne zagotavlja kakovostnega prehranskega dopolnila, če ne poznamo njegove dejanske sestave.
Ali so gobe za pse primerne tudi za mačke?
Ne nujno.
Mačke imajo določene posebnosti v presnovi in občutljivosti na posamezne snovi.
Odmerkov in varnostnih podatkov za pse ne smemo samodejno prenašati na mačke.
Pred uporabo koncentriranih gobnih izvlečkov pri mački je priporočljivo preveriti primernost konkretnega izdelka pri veterinarju.

Za konec: pri naravni podpori zdravju štejejo znanje, kakovost in premišljena izbira
Funkcionalne gobe predstavljajo zanimivo stičišče tradicionalnega znanja in sodobnih znanstvenih raziskav.
Njihove bioaktivne spojine odpirajo številna vprašanja o imunskem delovanju, vnetnih procesih, oksidativnem stresu, presnovi in živčnem sistemu.
Toda naravni izvor sam po sebi še ni zagotovilo za učinkovitost ali varnost.
Prav tako ni vseeno, ali izdelek vsebuje kakovostno gobno surovino, žitno biomaso ali standardiziran izvleček.
Zato naj pri izbiri vedno štejejo preverljivi podatki: jasno navedena vrsta gobe, uporabljeni del glive, izvor, način ekstrakcije, vsebnost aktivnih učinkovin in laboratorijsko potrjena čistost.
Funkcionalne gobe so lahko zanimiv del premišljenega pristopa k prehrani psov, vendar moramo njihove potencialne koristi razumeti v okviru dokazov, ki so trenutno na voljo.
Ker si naši psi zaslužijo več kot le privlačne obljube na embalaži – zaslužijo si kakovost, varnost in odgovorno izbiro.
Znanstveni viri in literatura:
1. Kusaba, A., & Arai, T. (2024). Shiitake mushroom powder supplementation increase antioxidative activity in dogs. Frontiers in Veterinary Science, 11, 1355560.
2. Wang, T.-L., et al. (2026). Effects of a Mushroom-Based β-Glucan and Bovine Colostrum Blend on the Gastrointestinal Health and Immune Function of Healthy Adult Dogs. Journal of Animal Science.
3. Broughton, M. G., et al. (2026). Effects of a mushroom-based β-glucan blend on the gastrointestinal health and immune function of healthy adult cats. Journal of Animal Science, 104.
4. Brown, D. C., & Reetz, J. (2012). Single Agent Polysaccharopeptide Delays Metastases and Improves Survival in Naturally Occurring Hemangiosarcoma. Evidence-Based Complementary and Alternative Medicine, 2012, 384301.
5. Gedney, A., et al. (2022). Evaluation of the anti-tumour activity of Coriolus versicolor polysaccharopeptide (I’m-Yunity) alone or in combination with doxorubicin for canine splenic hemangiosarcoma. Veterinary and Comparative Oncology, 20(3), 688–696.
6. Szućko-Kociuba, I., et al. (2023). Neurotrophic and Neuroprotective Effects of Hericium erinaceus. International Journal of Molecular Sciences, 24(21), 15960.
7. Lindequist, U. (2024). Medicinal Mushrooms as Multicomponent Mixtures—Demonstrated with the Example of Lentinula edodes. Journal of Fungi, 10(2), 153.
8. He, Y., et al. (2018). Grifola frondosa polysaccharide: a review of antitumor and other biological activity studies in China. Discovery Medicine, 25(138), 159–176.
9. Spangenberg, E. T., et al. (2025). Unveiling the role of erinacines in the neuroprotective effects of Hericium erinaceus: a systematic review in preclinical models. Frontiers in Pharmacology, 16, 1582081.
10. Beta-glucans from edible and medicinal mushrooms: Characteristics, physicochemical and biological activities. (2015). Journal of Food Composition and Analysis, 41, 165–173.
11. Kwon, O., et al. (2022). Chaga mushroom-induced oxalate nephropathy that clinically manifested as nephrotic syndrome: A case report. Medicine, 101(10), e28997.
12. Kayser, E., et al. (2024). Functional properties of Ganoderma lucidum supplementation in canine nutrition. Journal of Animal Science, 102, skae051.
13. Motoi, A., et al. (2024). Effects of Outdoor-Grown Royal Sun Medicinal Mushroom Agaricus brasiliensis KA21 (Agaricomycetes) Fruiting Body on Canine Malassezia Dermatitis. International Journal of Medicinal Mushrooms, 26(6), 13–23.
14. Seaweed for Dogs. Medicinal Mushrooms for Dogs: Benefits, Quality, and Safe Use. Strokovno-informativni vodič o zdravilnih gobah za pse, njihovih učinkovinah, potencialnih koristih, kakovosti izvlečkov, varnosti in okvirnem odmerjanju glede na telesno maso psa.

