Kako pravilno kopati psa in kako pogosto je kopanje sploh potrebno?
Kopanje psa se na prvi pogled zdi preprosto opravilo. Zmočimo dlako, nanesemo šampon, speremo in psa osušimo. Toda ali ste se kdaj vprašali, kaj se med kopanjem dogaja s pasjo kožo? Zakaj nekateri psi kopanje brez težav sprejemajo, drugi pa se že ob zvoku tekoče vode začnejo umikati? In ali je pogosto kopanje res škodljivo?
Pravilno kopanje psa ni samo vprašanje higiene. Je pomemben del skrbi za zdravje kože, dobro počutje in kakovost življenja našega štirinožnega spremljevalca.
Na kratko: Kako pravilno kopati psa?
Psa pred kopanjem razčešemo, pripravimo nedrsečo podlago, uporabimo mlačno vodo in ustrezen pasji šampon, ga temeljito speremo ter dobro osušimo. Pogostost kopanja prilagodimo stanju kože, tipu dlake in življenjskemu slogu. Če se pes kopanja boji, ga na posamezne korake navajamo postopoma, brez prisile.
Ali psi sploh potrebujejo kopanje?
Da, vendar ne vsi enako pogosto.
Pasja koža in dlaka imata pomembno zaščitno funkcijo. Dlaka pomaga pri uravnavanju telesne temperature, zmanjšuje neposreden vpliv okolja na kožo in zagotavlja mehansko zaščito. Površina kože pa predstavlja prvo obrambno linijo pred številnimi zunanjimi dejavniki.
Na koži in dlaki se sčasoma nabirajo umazanija, prah, odmrle kožne celice, odvečna maščoba, mikroorganizmi in alergeni iz okolja.
Kopanje lahko pomaga odstraniti te snovi ter izboljšati higieno kože in kožuha.
Vendar več kopanja ne pomeni nujno bolj zdrave kože.
Prepogosto umivanje z neustreznimi izdelki lahko povzroči draženje, izsuševanje ali poškodbe zaščitne kožne bariere. Po drugi strani pa je pri določenih dermatoloških boleznih redno terapevtsko kopanje pomemben del zdravljenja.
Ključno vprašanje zato ni, kako pogosto bi morali kopati vse pse, temveč kako pogosto kopanje potrebuje naš pes.
Kako pogosto je priporočljivo kopati psa?
Enotnega pravila, ki bi veljalo za vse pse, ni.
Pri številnih zdravih psih zadostuje občasno kopanje, na primer vsakih nekaj tednov ali mesecev. Nekateri potrebujejo pogostejše umivanje, pri drugih pa je dovolj redno razčesavanje in čiščenje posameznih umazanih predelov.
Na pogostost kopanja vplivajo:
tip, dolžina in gostota dlake,
količina kožnega loja in stanje kožne bariere,
življenjski slog in aktivnosti na prostem,
stik z blatom, prahom in drugimi nečistočami,
morebitne alergije in kožne bolezni,
uporabljeni negovalni izdelki,
individualna občutljivost kože.
Priporočila glede na potrebe psa
Pomembno je razumeti, da redno kopanje samo po sebi ni škodljivo. Morebitne težave so povezane predvsem z neustreznimi izdelki, nepravilno tehniko, nepopolnim izpiranjem in individualnim stanjem kože.
Pri dermatoloških boleznih je lahko kopanje celo pogostejše kot pri zdravem psu.
Pasja koža ni enaka človeški: zakaj je izbira šampona pomembna?
Da bi razumeli pomen pravilnega kopanja, moramo najprej poznati osnovno zgradbo pasje kože.
Kožo sestavlja več plasti, pri čemer ima za zaščito pred zunanjim okoljem posebno pomembno vlogo njena najbolj površinska plast, imenovana rožena plast oziroma stratum corneum.
Sestavljajo jo poroženele celice, med katerimi se nahajajo lipidi. Ti pomagajo omejevati izgubo vode in preprečujejo lažje prodiranje dražečih snovi v kožo.
Kaj je kožna bariera?
Kožno bariero si lahko predstavljamo kot zaščitni zid.
Kožne celice predstavljajo opeke, lipidi med njimi pa vezivo, ki pomaga ohranjati celovitost zaščite.
Ko je ta zaščita ustrezna, koža lažje vzdržuje primerno vlažnost in se učinkoviteje brani pred zunanjimi dejavniki.
Kadar je bariera oslabljena, lahko opazimo:
suho ali luskasto kožo,
povečano občutljivost,
srbenje in rdečino,
večjo nagnjenost k draženju,
težave pri psih z alergijskimi kožnimi boleznimi.
Pri izbiri negovalnih izdelkov zato ne smemo razmišljati samo o tem, kako dobro izdelek odstrani umazanijo, temveč tudi o tem, kako vpliva na kožo.
Zakaj človeški šampon ni primeren za pse?
Človeška in pasja koža se razlikujeta po številnih fizioloških lastnostih, med drugim po debelini povrhnjice, površinskem pH in sestavi kožnih lipidov.
Pasji šamponi morajo biti zasnovani tako, da ustrezajo potrebam pasje kože.
Pri tem ima pomembno vlogo tudi pH, vendar je napačno sklepati, da je izdelek primeren samo zato, ker ima določeno pH-vrednost.
Na vpliv šampona na kožo vpliva celotna formulacija: vrste in koncentracije čistilnih sestavin, prisotnost dišav, konzervansov ter morebitnih vlažilnih in negovalnih snovi.
Zato za redno kopanje praviloma izberemo kakovosten, blag šampon, namenjen psom, pri občutljivi koži pa posebno pozornost namenimo sestavinam, ki bi lahko povzročile draženje.
Kaj so površinsko aktivne snovi v šamponih?
Šamponi vsebujejo površinsko aktivne snovi oziroma tenzide. Njihova naloga je, da pomagajo odstraniti maščobo, umazanijo in druge snovi s kože ter dlake.
Vendar vsi tenzidi ne delujejo enako.
Nekatere formulacije učinkovito čistijo in so ob pravilni uporabi dobro prenosljive, druge pa lahko pri občutljivih psih povzročijo prekomerno razmaščevanje in draženje kože.
Pomembni so vrsta tenzidov, njihova kombinacija, koncentracija in preostala sestava izdelka.
Tudi šampon z oznako »naraven« ni nujno blag. Rastlinski izvlečki, eterična olja in dišave lahko pri določenih psih sprožijo draženje ali druge neželene reakcije.
Pri izbiri šampona naj bo najpomembnejša primernost za posameznega psa, ne marketinška oznaka na embalaži.
Kako izbrati pravi pasji šampon?
Pri zdravem psu brez dermatoloških težav običajno zadostuje blag negovalni šampon za pse.
Pri suhi ali občutljivi koži lahko koristijo izdelki z ustrezno formuliranimi vlažilnimi in negovalnimi sestavinami.
Nekateri izdelki vsebujejo sestavine, namenjene podpori kožni barieri, na primer določene lipide, ceramide ali vlažilce.
Pri izbiri je pomembnejša kakovost celotne formulacije kot posamezna sestavina, ki jo proizvajalec izpostavlja na embalaži.
Pri psih s kožnimi boleznimi pa običajen negovalni šampon pogosto ni dovolj.
Veterinar lahko glede na diagnozo predpiše šampon z antiseptičnimi, protiglivičnimi ali drugimi terapevtskimi učinkovinami.
Takšnih šamponov ne uporabljamo preventivno zgolj zato, ker veljajo za »močnejše«.
Kateri šampon izbrati za občutljivo pasjo kožo?
Pri občutljivi koži je smiselno izbirati nežne formulacije, namenjene redni negi psov.
Pri tem je pomembno poudariti, da oznaka »za občutljivo kožo« še ne pomeni, da bo izdelek ustrezal vsakemu psu.
Če ima pes znane preobčutljivosti na določene sestavine, preverimo celotno sestavo izdelka. Pozorni smo tudi na dodane dišave in eterična olja, saj jih vsi psi ne prenašajo enako dobro.
Če ima pes diagnosticirano kožno bolezen, se glede izbire ustreznega šampona posvetujemo z veterinarjem.
Negovalni šampon namreč ni nadomestilo za zdravljenje dermatološke bolezni.
Kako pravilno kopati psa: postopek korak za korakom
1. Psa pred kopanjem temeljito preglejmo in razčešimo
Pred kopanjem pregledamo kožo in dlako.
Pozorni smo na vozle, sprijeto dlako, rdečino, ranice, zajedavce, zatrdline in boleča območja.
Pri dolgodlakih psih je razčesavanje še posebej pomembno.
Zavozlana dlaka se lahko ob močenju dodatno sprime. Vlaga in ostanki šampona se lahko zadržujejo blizu kože, kar otežuje izpiranje in sušenje.
Pomembna je tudi izbira primerne krtače, saj različni tipi dlake zahtevajo različno nego.
Krtača, ki ustreza kratkodlakemu psu, ni nujno primerna za gost kožuh z izrazito podlanko ali dolgo dlako, ki se hitro vozla.
Pri izbiri upoštevamo dolžino in strukturo dlake, občutljivost kože ter način uporabe.
Razčesavanje mora potekati nežno in brez nepotrebnega vlečenja dlake.
Če so vozli zelo tesni ali obsežni, jih ne poskušamo na silo razčesati. Varneje je poiskati pomoč izkušenega pasjega frizerja ali veterinarja.
2. Pripravimo prostor in vse potrebne pripomočke
Prostor naj bo prijetno topel, pes pa naj ima stabilno podlago.
Drsenje lahko povzroči poškodbe in občutek izgube nadzora, zaradi česar kopanje postane še bolj neprijetno.
Psa med kopanjem nikoli ne puščamo brez nadzora.
3. Dlako postopoma zmočimo z mlačno vodo
Voda naj bo prijetno mlačna, ne vroča.
Psa začnemo močiti na delu telesa, kjer dotik in voda povzročata najmanj nelagodja. Pri številnih psih je to lahko trup ali posamezna noga.
Vodo nanašamo postopoma, brez nenadnega močnega curka.
Posebej previdni smo v okolici oči, ušes in nosu.
Obraz je običajno varneje očistiti z vlažno krpo kot z neposrednim usmerjanjem prhe.
4. Nanesemo primeren šampon
Šampon uporabimo v skladu z navodili proizvajalca.
Če je predvideno redčenje, uporabimo ustrezno razmerje. Razredčenih izdelkov ne shranjujemo dlje, kot dovoljuje proizvajalec.
Šampon z nežnimi gibi porazdelimo po dlaki in koži.
Pri tem ne drgnemo agresivno z nohti.
Posebno pozornost namenimo tacam, trebuhu, pazduham, dimljam in predelu pod repom.
Pri psih z gosto dlako poskrbimo, da izdelek doseže tudi kožo in ne ostane zgolj na površini kožuha.
5. Pri zdravilnih šamponih upoštevamo predpisani čas delovanja
Pri običajnih negovalnih šamponih sledimo navodilom na embalaži.
Pri terapevtskih šamponih pa je čas stika s kožo lahko pomemben za učinkovitost zdravljenja.
Nekateri veterinarski šamponi potrebujejo približno deset minut delovanja, vendar to ni univerzalno pravilo.
Upoštevamo predpisani čas, koncentracijo in pogostost uporabe.
Če kopanje pri psu povzroča izrazit strah, se z veterinarjem posvetujemo tudi o tem, kako lahko predpisano nego izvedemo čim manj stresno.
6. Šampon temeljito izperemo
Nepopolno izpiranje je pogosta napaka pri kopanju.
Ostanki šampona lahko dražijo kožo, še posebej pri občutljivih psih.
Izpiramo toliko časa, da odstranimo ves šampon.
7. Psa pravilno osušimo
Po kopanju s suho brisačo nežno popivnamo odvečno vodo.
Dlake po nepotrebnem ne drgnemo agresivno, saj lahko to povzroča dodatno vozlanje in draženje.
Pri gostodlakih psih je pomembno preveriti, ali je suh tudi predel ob koži.
Če uporabljamo sušilnik, izberemo nizko oziroma prijetno temperaturo in primeren pretok zraka.
Sušilnika ne usmerjamo predolgo na isto mesto ter pazimo na občutljive dele telesa.
Nekateri psi glasnega sušilnika ne prenašajo dobro. V takšnih primerih je treba način sušenja prilagoditi in psa na pripomoček postopoma privaditi.
8. Kopanje zaključimo s prijetno izkušnjo
Ko je pes čist in suh, mu omogočimo počitek.
Če uživa v priboljških, igri ali mirni bližini človeka, lahko te dejavnosti uporabimo kot prijeten zaključek nege.
Pomembno pa je, da pozitivne izkušnje ne omejimo samo na konec kopanja.
Sodelovanje in mirno vedenje lahko nagrajujemo že med posameznimi koraki.
Kaj storiti, če se pes boji kopanja?
Strah pred kopanjem je precej pogosta težava.
Nekatere pse prestraši zvok prhe, druge občutek vode, spolzka podlaga, dvigovanje v kad, omejevanje gibanja ali zvok sušilnika.
Pogosto ni težava samo voda, ampak celotna situacija.
Pes se lahko nauči, da kopanje pomeni izgubo nadzora nad dogajanjem. Če ga ob tem držimo na silo, njegove poskuse umika ignoriramo ali hitimo s postopkom, lahko strah še povečamo.
Zato je pri takšnih psih pomembno razlikovati med čiščenjem psa in učenjem sprejemanja kopanja.
Navajanje na kopanje s postopnim učenjem
Cilj učenja ni, da pes kopanje zgolj potrpi.
Želimo, da se ob posameznih postopkih počuti dovolj varno, da lahko sproščeno sodeluje.
Pri tem uporabljamo dve pomembni vedenjski metodi.
Desenzitizacija pomeni postopno izpostavljanje dražljaju v tako nizki intenzivnosti, da pri psu ne sproži izrazitega strahu.
Protistrahovno pogojevanje pa pomeni povezovanje dražljaja z nečim, kar je psu prijetno, na primer s kakovostnimi priboljški.
Pri psih, ki imajo zelo slabe izkušnje, začnemo daleč pred dejanskim kopanjem.
Kako prepoznamo, da je učenje prehitro?
Opazujmo govorico telesa.
Znaki stresa so lahko:
umikanje ali poskusi pobega,
tresenje,
otrdelost telesa,
lizanje smrčka,
pogosto zehanje,
sopihanje brez očitnega fizičnega razloga,
odklanjanje hrane, ki jo pes sicer rad sprejema,
izrazito razširjene oči,
renčanje ali obrambno vedenje.
Pomembno je, da ne čakamo, dokler pes ne začne panično bežati ali renčati.
Že manj izraziti znaki nelagodja nam povedo, da je lahko trenutna zahtevnost previsoka.
Uspešnost treninga ne merimo po tem, koliko časa je pes zdržal v kopalnici, temveč po tem, kako sproščeno je lahko sodeloval.
Pri izrazitem strahu, nevarnosti ugriza ali preteklih travmatičnih izkušnjah je priporočljivo sodelovanje z ustrezno usposobljenim strokovnjakom za vedenje psov.
Kako prilagodimo kopanje različnim tipom dlake?
Različni tipi dlake zahtevajo različne pristope. Ne gre samo za dolžino kožuha, temveč tudi za njegovo strukturo, gostoto podlanke in nagnjenost k vozlanju.
Kratka, gladka dlaka
Psi s kratko dlako običajno potrebujejo manj časa za močenje, izpiranje in sušenje.
Pri njih je pomembna predvsem izbira ustreznega šampona in nežna tehnika umivanja.
Ker je koža ponekod manj zaščitena z dlako, se izogibamo močnemu drgnjenju.
Dolga in svilnata dlaka
Pri dolgodlakih psih je ključna priprava pred kopanjem.
Dlako temeljito razčešemo, odstranimo vozle in preverimo predel za ušesi, pod pazduhami ter okoli nog.
Po kopanju je lahko koristna tudi uporaba ustreznega pasjega balzama.
Balzam lahko izboljša razčesljivost, zmanjša trenje med posameznimi dlačicami in olajša nadaljnjo nego.
Pri uporabi vedno upoštevamo navodila proizvajalca.
Vseh balzamov ni treba izpirati, medtem ko je treba druge po določenem času temeljito odstraniti.
Pri izbiri upoštevamo tudi tip dlake in morebitno občutljivost kože na posamezne sestavine.
Gosta dvojna dlaka in podlanka
Psi z gosto podlanko potrebujejo posebno pozornost pri izpiranju in sušenju.
Voda lahko prodre globoko v kožuh, vlaga pa se ob koži zadržuje precej dlje kot pri kratkodlakih psih.
Pred kopanjem odstranimo odmrlo podlanko, po umivanju pa poskrbimo za temeljito sušenje.
Takšne dlake praviloma ne brijemo zgolj zato, da bi bilo kopanje lažje. Za striženje obstajajo posebne indikacije, ki jih presodimo individualno.
Kodrasta dlaka
Kodrasta dlaka se lahko hitro zavozla, zato je redno razčesavanje pogosto pomembnejše od pogostega kopanja.
Po kopanju je treba poskrbeti za ustrezno sušenje in nego kožuha.
Pri zelo zavozlani dlaki lahko agresivno razčesavanje povzroči bolečino in poškodbe kože.
Resasta dlaka
Pri psih z resasto dlako je priporočljivo upoštevati posebnosti pasemsko značilne nege.
Nekateri potrebujejo strokovno trimanje oziroma odstranjevanje odmrle dlake.
Pogostost kopanja in izbiro negovalnih izdelkov prilagodimo strukturi kožuha ter stanju kože.
Kopanje mladiča: kdaj in kako začeti?
Pri mladičih je pomembneje od samega kopanja zgodnje in pozitivno privajanje na nego.
Mladiča lahko postopoma navajamo na dotikanje tac, pregledovanje ušes, česanje, brisanje z vlažno krpo in bivanje v kopalnici.
Dejansko kopanje prilagodimo starosti, zdravstvenemu stanju in sposobnosti vzdrževanja telesne temperature.
Zlasti zelo mladi mladiči se lahko hitro podhladijo, zato je včasih primerneje očistiti samo umazani del telesa.
Če je mladiča treba okopati, uporabimo primeren izdelek, mlačno vodo in ga po kopanju dobro osušimo ter ohranjamo na toplem.
Kopanje starejšega psa
Tudi starejši psi potrebujejo prilagojen pristop.
Zaradi artritisa, zmanjšane gibljivosti ali drugih zdravstvenih težav je lahko že samo stanje v kopalni kadi naporno ali boleče.
Uporabimo nedrsečo podlago, poskrbimo za udobno oporo in po potrebi izberemo drugačen način čiščenja.
Pri psih z bolečinami ni primerno vztrajati pri dolgotrajnem kopanju samo zato, da bi zaključili celoten postopek.
Nega mora biti prilagojena njihovim fizičnim sposobnostim.
Kopanje psa s kožnimi boleznimi
Pri dermatoloških težavah kopanje ni več zgolj higienski postopek.
Lahko postane pomemben del zdravljenja.
Pri psih z atopijskim dermatitisom lahko ustrezno kopanje pomaga odstraniti alergene s površine kože in dlake ter izboljšati higieno kože.
Pri bakterijskih in glivičnih okužbah se uporabljajo posebej formulirani terapevtski izdelki.
Vendar je njihova uporaba odvisna od diagnoze.
Različni vzroki srbenja zahtevajo različne pristope in šampon, ki je koristen pri enem stanju, morda ni primeren za drugega.
Pri psih, ki imajo izrazito rdečico, izpadanje dlake, močan neprijeten vonj, ponavljajoča se vnetja ali intenzivno srbenje, kopanje brez predhodne diagnostike ni ustrezna rešitev.
Pomembno je ugotoviti vzrok težav, ne zgolj prikriti njihove zunanje znake.
Ali lahko negovalni šampon pomaga psu z alergijami?
Blag negovalni šampon lahko pomaga odstraniti umazanijo in alergene s površine kože. Nekatere ustrezno formulirane negovalne izdelke lahko uporabimo tudi kot dopolnilo predpisani dermatološki negi.
Vendar moramo razlikovati med negovalnim in zdravilnim šamponom.
Izdelki, namenjeni občutljivi koži, kot sta na primer Essential Dog šampon za občutljive pse in Eli Pet Sensitive, niso samodejno ustrezno zdravljenje atopijskega dermatitisa, bakterijske okužbe ali drugih kožnih bolezni.
Pri psih z diagnosticirano dermatološko boleznijo je izbira izdelka odvisna od vzroka težav in veterinarskega načrta zdravljenja.
Najpogostejše napake pri kopanju psa
Kako vemo, da smo psa pravilno okopali?
Po kopanju mora biti kožuh čist in dobro osušen, pes pa brez izrazitega nelagodja.
Koža ne sme kazati novih znakov izrazite rdečine, bolečine ali srbenja.
Pomembno je opazovanje tudi v naslednjih urah in dneh.
Če se po kopanju pojavijo intenzivno praskanje, rdečina, izpuščaji, nenavaden vonj ali druge kožne spremembe, je treba preveriti uporabljeni izdelek in morebitno osnovno zdravstveno težavo.
Ob otekanju obraza, težkem dihanju, kolapsu ali znakih hude alergijske reakcije je potrebna nujna veterinarska pomoč.
Pogosta vprašanja o kopanju psa
Kako pogosto lahko kopamo psa?
Pogostost je odvisna od kože, kožuha, aktivnosti in morebitnih zdravstvenih težav. Zdrave pse običajno kopamo po potrebi, pri kožnih boleznih pa lahko veterinar predpiše pogostejše kopanje.
Ali lahko psa kopamo vsak teden?
Da, pri nekaterih psih je tedensko kopanje povsem primerno, še posebej če je del dermatološkega zdravljenja. Pomembni so izbira izdelka, pravilna tehnika in stanje kože.
Ali lahko psa umijemo samo z vodo?
Da. Kadar želimo odstraniti manjšo količino prahu ali blata, je lahko spiranje z mlačno vodo dovolj. Za odstranjevanje mastne umazanije oziroma pri določenih kožnih težavah je lahko potreben šampon.
Zakaj psa po kopanju srbi koža?
Vzroki lahko vključujejo draženje zaradi izdelka, nepopolno izpiranje, izsušitev kože ali že prisotno dermatološko bolezen. Če je srbenje izrazito ali vztraja, je priporočljiv veterinarski pregled.
Ali lahko uporabljamo otroški šampon?
Za redno kopanje je priporočljivo uporabljati šampone, namenjene psom. Tudi otroški šamponi so oblikovani za človeško kožo in niso nujno primerni za pse.
Kako okopati psa, ki ne mara vode?
Najprej ga postopno privadimo na prostor, nato na zvok vode, stik z vodo in posamezne postopke nege. Uporabljamo pozitivno utrjevanje in ne vztrajamo ob izrazitih znakih strahu.
Ali moramo psa vedno posušiti s sušilnikom?
Ne. Način sušenja prilagodimo tipu dlake, temperaturi okolja in potrebam psa. Pri gosto odlakavih psih je dodatno sušenje pogosto koristno, pri psih, ki se sušilnika bojijo, pa je pomembno postopno privajanje.
Ali lahko psa kopamo, če ima alergijo?
Da, vendar mora biti kopanje prilagojeno dermatološkemu stanju. Pri nekaterih alergijskih boleznih je redno kopanje del veterinarskega načrta zdravljenja.
Ali pes potrebuje balzam za dlako?
Ne vsak pes. Balzam je lahko koristen predvsem pri daljši dlaki, ki se hitro vozla, oziroma kadar želimo izboljšati razčesljivost. Uporabimo izdelek, primeren za tip dlake in stanje kože, ter upoštevamo navodila proizvajalca.
Pravilno kopanje pomeni več kot čist kožuh
Kopanje je pomemben del skrbi za psa, vendar ga ne smemo razumeti kot povsem rutinsko opravilo, ki pri vseh psih poteka na enak način.
Vsak pes ima svoje potrebe, tako glede kože in dlake kot tudi glede doživljanja nege.
Pri zdravem psu so najpomembnejši primerni negovalni izdelki, nežna tehnika ter ustrezno izpiranje in sušenje. Pri psih s kožnimi boleznimi kopanje prilagodimo veterinarskim priporočilom.
Prav tako ne smemo pozabiti na vedenjski vidik.
Pes, ki pri kopanju mirno stoji, ni nujno sproščen. Pomembno je prepoznati njegovo telesno govorico, upoštevati znake nelagodja in mu omogočiti čim več predvidljivosti ter občutka varnosti.
Cilj pravilnega kopanja ni samo čist pes, temveč zdrava koža, negovana dlaka in pes, ki se ob negi počuti varno.
Ustanoviteljica Pasje univerze, svetovalka in holistična veterinarka.
Verjamem, da si tvoj pes zasluži več kot le maskiranje simptomov. Kot holistična veterinarka združujem znanost in naravne pristope, da tvojemu kosmatincu vrnem ravnovesje in visok standard življenja.
