V zadnjih letih so polmehki briketi za pse postali pravi hit. Občutek imamo, da so bolj »naravni«, ker so mehki ter sočni na otip in dišijo po mesu. Mnogi lastniki verjamejo, da morajo posledično vsebovati več kakovostnega mesa in živalskih beljakovin. Navsezadnje – če nekaj zgleda bolj »sočno«, potem mora biti boljše, kajne?

Priljubljenost
Polmehki briketi (angl. semi-moist dog food) so vse bolj priljubljeni med lastniki psov, saj dajejo vtis, da:
- vsebujejo več mesa in živalskih beljakovin,
- so bolj naravni, ker so “sočni in mehki”,
- so primernejši za mladičke, starejše pse ali pse z manjkajočimi zobmi.
Več vode ali več mesa?
Večina “klasičnih” briketov vsebuje okoli 8–10 % vlage (navedeno v analitski sestavi), medtem ko imajo polmehki briketi okoli 16–20 % vlage. To pomeni, da isto količino hranil “razredčijo” z več vlage oz.vode – zato so mehki.
Nikakor pa to ne pomeni, da so posledično bolj “mesni”, da vsebujejo večji delež beljakovin ali da so zaradi tega bolj hranilni. Samo mehkejši in posledično bolj vabljivega vonja.

Krajši rok trajanja
Če imamo sveže meso v hladilniku, vemo, da ne bo dolgo zdržalo, zato ga moramo čim prej konzervirati ali pojesti. Sveže meso vsebuje do 70% vlage in je zato posledično mnogo bolj dovzetno za razrast mikroorganizmov npr. bakterij, gliv,…
Enako se zgodi s polmehkimi briketi- zaradi večjega deleža vlage, imajo večjo možnost za razrast škodljivih, patogenih mikroorganizmov. To pa nikakor ni odraz večjega deleža mesa.
Če ima izdelek več vlage, je hranilni medij za bakterije in plesni. Zato imajo polmehki briketi običajno:
- krajši rok uporabe,
- več dodanih konzervansov za zaščito pred plesnimi,
- strožje pogoje shranjevanja (ne na toplem, ne odprto predolgo ipd.).

Kdaj so polmehki briketi vseeno dobra izbira?
Če imate mladička ali če vaš kuža težko je trde brikete, je polmehka hrana lahko rešitev. A zavedajte se, da “mehko” ne pomeni “bolj kakovostno”. Mnogokrat je dovolj, če se kakovostne “klasične” brikete namoči v juho ali vodo.
Vse je v kakovosti in obliki sestavin, vsebnosti živalskih beljakovin in celotni sestavi, ne v otipu in “mehkobi” hrane.
